Kaj narediti, ko pridemo do spoznanja, da s partnerjem nisva več zadovoljna v najini zvezi?
V
zadnjem času mi je bilo zastavljenih veliko vprašanj, ki so se nanašali
na odnos med možem in ženo oz. med partnerjema. Nanašala so se predvsem
na to: ali ostati s partnerjem, čeprav se on želi ločiti; ali vztrajati
še naprej v zvezi, čeprav se nič ne spremeni na bolje; nenehno se
prepirava; partner me nadzoruje.... Vsako od teh vprašanj nosi v sebi
veliko trpljenja in bolečine, zato težko najdemo nanje en sam odgovor.
Nihče ne vstopi v odnos s ciljem, da se ta odnos nekoč konča. Lahko celo
trdim, da si vsakdo želi, da bi končno s svojimi očmi zrl v osebo, ki
bo izpolnila njegova najgloblja hrepenenja.
Kot
terapevtka opažam, da danes pari veliko hitreje "vržejo puško v
koruzo", ko v odnosu zaškriplje. Nekateri iščejo pomoč pri prijateljih,
drugi zastavljajo vprašanja v raznih skupinah na facebooku, kjer nanja
odgovorarjajo in podajajo mnenja drugi ljudje. Nekateri iščejo pomoč v
različni literaturi. Vsekakor moram reči, da ti ljudje pogosto dobijo
odgovor - včasih takšnega, kot si ga želijo slišati, spet drugič
takšnega, ki jih boli in še bolj rani. Bolečina, zaradi odnosa, v
katerem so se znašli, pa še vedno ostane njihova domena.
Kaj narediti, ko pridemo do spoznanja, da s partnerjem nisva več zadovoljna v najini zvezi?
Ker
je naš cilj, da smo v odnosu z drugim srečni, slišani, da so uslišana
naša hrepenenja, želje in naše sanje, se je vredno potruditi za odnos.
Seveda pa do tega ne pride brez truda. Dve pomembni dimenziji vsakega
odnosa sta ljubezen in spoštovanje, če ne prav najpomembnejši. Mnogo
moških čuti, da jih žena ne spoštuje, v globini samega sebe pa hrepenijo
po tem, da bi jih žena spoštovala. Kako so žene nespoštljive? Hitro
skritizirajo stvari, ki jim niso po volji, običajno brez razmisleka o
tem, kakšno težo imajo njene besede. Vse bolj dajejo občutek, da vse
zmorejo same - tako v službi, doma, kot pri vzgoji otrok. So neke super
ženske, ki pravzaprav zmorejo čisto vse. Šele, ko se nakopiči preveč
stvari, ko resnično ne zmorejo več same, zaprosijo za pomoč, kar pa je
včasih prepozno. Moški namreč še vedno hrepenijo po tem, da bi poskrbeli
za svojo družino: finančno pa tudi drugače. Vendar pogosto ne dobijo
priložnosti, da bi dokazali da to zmorejo. Deležni so nespoštljivega
odnosa, ki jih prizadane prav v globino. Želijo si, da bi jih žena
pohvalila pri njihovih dosežkih v službi, da bi cenila njegovo željo, da
bi ščitil in skrbel za svojo družino, da bi cenila njegovo željo, da bi
svetoval, da bi cenili njegovo željo po spolni bližini. Je pa še ena
pomembna stvar, ki si jo moški želijo: da si žena sem ter tja vzame čas
in v tišini preživlja čas s svojim možem, medtem ko on dela nekaj, kar
ga veseli. To je za žene zelo težka naloga. Si predstavljate: čaka vas
gora perila, ki jo je potrebno zlikati; otrokom je treba pripraviti
večerjo, vaš mož pa vas vabi, da si z njim ravno takrat ogledate film.
Morda vas to razbesni in mu jezno zabrusite, da naj vam rajši pomaga
pripraviti večerjo za otroke, kot pa da v tistem trenutku gleda film.
Vsekakor se lahko prijazno dogovorita, da najprej otroci dobijo večerjo,
nato pa si lahko ogledata film. To vabilo pa ima še eno posebnost, ki
jo ne smemo prezreti. Žene nikar ne govorite med gledanjem filma, bodite
tiho in ne komentirajte. To možem veliko pomeni.
V
odnosu pa je razočaranih še več žensk, kot moških. Ženske hrepenijo po
ljubezni, po tem, da jim nekdo prisluhne, je nežen, ljubezniv, čuteč.
Hrepeni po bližini svojega moža in še kako dobro čuti, če tega ni. Že
majhne deklice točno vejo, kdaj jih očka posluša. Naj navedem primer
štiriletne deklice. Očka jo je nekega večera moral uspavati. Da bi ji
pomagal zaspati, se je ulegel k njej. V sobi je bila popolna tema. Mala
deklica, je govorila, kot ponavadi. Ko je govorila, je nenadoma rekla:
"Očka, poglej me!" Očeta je prijela za obraz in ga prisilila, da jo je
pogledal. Že pri tej starosti in celo v temi je čutila, da je očka ne
gleda in če je ne gleda, potem je ne posluša. Tako čutijo tudi odrasle
ženske- če jih mož ne gleda, pomeni, da jih ne posluša. Hkrati si
želijo, da se jim mož odpre. Vsak dan želijo biti na tekočem, glede
njihovega odnosa. Možje te potrebe nimajo in zato se morajo včasih
dobesedno prisiliti, da o odnosih govorijo. Pogosto si tudi napačno
razlagajo, da so ti pogovori opomin, da so spet naredili nekaj narobe.
To ne drži. Ženske si le želijo, da bi z njo delili svoja čustva, da ji
pripovedujete o svojem dnevu in težavah, da kdaj pa kdaj tudi vi
izrazite željo po pogovoru z njo, da se ji med pogovorom res popolnoma
posvetite. Kadar ženske pripovedujejo o svojih težavah, ne želijo, da
jim svetujete, kako te težave rešiti, temveč, da jih poslušate.
Torej,
če se vrtite v začaranem krogu nenehnih sporov, obtoževanj,
poniževanj... ne obupajte. Vedno se najde rešitev, če želimo odnos
ohraniti.
Če
imate vprašanje, kako vnesti ljubezen in spoštovanje v vaš odnos in se
to vprašanje nanaša na konkreten problem v vašem odnosu do partnerja,
vam v Zavodu Agape nudimo tudi brezplačno svetovanje. Vsa vprašanja, ki
jih imate lahko zastavite po elektronski pošti: zavod.agape@gmail.com
Mag. zakonske in družinske terapije, Nataša Leskovec, Zavod Agape
Zakonska in družinska terapija in
svetovanje
031 554 496
zavod.agape@gmail.com