Kaj narediti, ko pridemo do spoznanja, da s partnerjem nisva več zadovoljna v najini zvezi?

Kaj narediti, ko pridemo do spoznanja, da s partnerjem nisva več zadovoljna v najini zvezi?

V zadnjem času mi je bilo zastavljenih veliko vprašanj, ki so se nanašali na odnos med možem in ženo oz. med partnerjema. Nanašala so se predvsem na to: ali ostati s partnerjem, čeprav se on želi ločiti; ali vztrajati še naprej v zvezi, čeprav se nič ne spremeni na bolje; nenehno se prepirava; partner me nadzoruje.... Vsako od teh vprašanj nosi v sebi veliko trpljenja in bolečine, zato težko najdemo nanje en sam odgovor. Nihče ne vstopi v odnos s ciljem, da se ta odnos nekoč konča. Lahko celo trdim, da si vsakdo želi, da bi končno s svojimi očmi zrl v osebo, ki bo izpolnila njegova najgloblja hrepenenja.

Kot terapevtka opažam, da danes pari veliko hitreje "vržejo puško v koruzo", ko v odnosu zaškriplje. Nekateri iščejo pomoč pri prijateljih, drugi zastavljajo vprašanja v raznih skupinah na facebooku, kjer nanja odgovorarjajo in podajajo mnenja drugi ljudje. Nekateri iščejo pomoč v različni literaturi. Vsekakor moram reči, da ti ljudje pogosto dobijo odgovor - včasih takšnega, kot si ga želijo slišati, spet drugič takšnega, ki jih boli in še bolj rani. Bolečina, zaradi odnosa, v katerem so se znašli, pa še vedno ostane njihova domena.

Kaj narediti, ko pridemo do spoznanja, da s partnerjem nisva več zadovoljna v najini zvezi?

Ker je naš cilj, da smo v odnosu z drugim srečni, slišani, da so uslišana naša hrepenenja, želje in naše sanje, se je vredno potruditi za odnos. Seveda pa do tega ne pride brez truda. Dve pomembni dimenziji vsakega odnosa sta ljubezen in spoštovanje, če ne prav najpomembnejši. Mnogo moških čuti, da jih žena ne spoštuje, v globini samega sebe pa hrepenijo po tem, da bi jih žena spoštovala. Kako so žene nespoštljive? Hitro skritizirajo stvari, ki jim niso po volji, običajno brez razmisleka o tem, kakšno težo imajo njene besede. Vse bolj dajejo občutek, da vse zmorejo same - tako v službi, doma, kot pri vzgoji otrok. So neke super ženske, ki pravzaprav zmorejo čisto vse. Šele, ko se nakopiči preveč stvari, ko resnično ne zmorejo več same, zaprosijo za pomoč, kar pa je včasih prepozno. Moški namreč še vedno hrepenijo po tem, da bi poskrbeli za svojo družino: finančno pa tudi drugače. Vendar pogosto ne dobijo priložnosti, da bi dokazali da to zmorejo. Deležni so nespoštljivega odnosa, ki jih prizadane prav v globino. Želijo si, da bi jih žena pohvalila pri njihovih dosežkih v službi, da bi cenila njegovo željo, da bi ščitil in skrbel za svojo družino, da bi cenila njegovo željo, da bi svetoval, da bi cenili njegovo željo po spolni bližini. Je pa še ena pomembna stvar, ki si jo moški želijo: da si žena sem ter tja vzame čas in v tišini preživlja čas s svojim možem, medtem ko on dela nekaj, kar ga veseli. To je za žene zelo težka naloga. Si predstavljate: čaka vas gora perila, ki jo je potrebno zlikati; otrokom je treba pripraviti večerjo, vaš mož pa vas vabi, da si z njim ravno takrat ogledate film. Morda vas to razbesni in mu jezno zabrusite, da naj vam rajši pomaga pripraviti večerjo za otroke, kot pa da v tistem trenutku gleda film. Vsekakor se lahko prijazno dogovorita, da najprej otroci dobijo večerjo, nato pa si lahko ogledata film. To vabilo pa ima še eno posebnost, ki jo ne smemo prezreti. Žene nikar ne govorite med gledanjem filma, bodite tiho in ne komentirajte. To možem veliko pomeni.

V odnosu pa je razočaranih še več žensk, kot moških. Ženske hrepenijo po ljubezni, po tem, da jim nekdo prisluhne, je nežen, ljubezniv, čuteč. Hrepeni po bližini svojega moža in še kako dobro čuti, če tega ni. Že majhne deklice točno vejo, kdaj jih očka posluša. Naj navedem primer štiriletne deklice. Očka jo je nekega večera moral uspavati. Da bi ji pomagal zaspati, se je ulegel k njej. V sobi je bila popolna tema. Mala deklica, je govorila, kot ponavadi. Ko je govorila, je nenadoma rekla: "Očka, poglej me!" Očeta je prijela za obraz in ga prisilila, da jo je pogledal. Že pri tej starosti in celo v temi je čutila, da je očka ne gleda in če je ne gleda, potem je ne posluša. Tako čutijo tudi odrasle ženske- če jih mož ne gleda, pomeni, da jih ne posluša. Hkrati si želijo, da se jim mož odpre. Vsak dan želijo biti na tekočem, glede njihovega odnosa. Možje te potrebe nimajo in zato se morajo včasih dobesedno prisiliti, da o odnosih govorijo. Pogosto si tudi napačno razlagajo, da so ti pogovori opomin, da so spet naredili nekaj narobe. To ne drži. Ženske si le želijo, da bi z njo delili svoja čustva, da ji pripovedujete o svojem dnevu in težavah, da kdaj pa kdaj tudi vi izrazite željo po pogovoru z njo, da se ji med pogovorom res popolnoma posvetite. Kadar ženske pripovedujejo o svojih težavah, ne želijo, da jim svetujete, kako te težave rešiti, temveč, da jih poslušate. 

Torej, če se vrtite v začaranem krogu nenehnih sporov, obtoževanj, poniževanj... ne obupajte. Vedno se najde rešitev, če želimo odnos ohraniti.

Če imate vprašanje, kako vnesti ljubezen in spoštovanje v vaš odnos in se to vprašanje nanaša na konkreten problem v vašem odnosu do partnerja, vam v Zavodu Agape nudimo tudi brezplačno svetovanje. Vsa vprašanja, ki jih imate lahko zastavite po elektronski pošti: zavod.agape@gmail.com

Mag. zakonske in družinske terapije, Nataša Leskovec, Zavod Agape

Zakonska in družinska terapija in svetovanje

031 554 496

zavod.agape@gmail.com

Telesna aktivnost za boljše duševno zdravje

 

Telesna aktivnost za boljše duševno zdravje

Smo v času, ko se že temeljito pripravljamo na odhod na morje, dopust je pred vrati. Posledično potrebujemo na sebi manj oblačil zaradi česar pridejo bolj do izraza odvečni kilogrami. Nezadovoljstvo z lastnim telesom nas privede tudi do razmišljanja, kako naj se le teh v čim krajšem času znebimo. Reševanje te zagate se lahko lotimo na več načinom. Lahko se lotimo bolj ali manj zahtevnih diet. Eden od načinov pa je tudi, da se odločimo za bolj korenito spremembo svojega življenja in se odločimo, da bomo bolj zdravemu prehranjevanju dodali še rekreacijo, da bodo naši uspehi dolgoročnejši. Vendar pa rekreacija ne prinaša pozitivnih učinkov le takrat, ko želimo nekaj kilogramov shujšati. Redna vadba ima namreč številne koristi za naše zdravje in počutje. Številne pozitivne učinke prinese našemu duševnemu zdravju.

Eden izmed najpogostejših izgovorov, ki jih slišim, kadar se pogovarjam z ljudmi o zdravem načinu življenja, je tale: ”Tako sem izčrpan/a, vso svojo energijo vlagam v službo, otroke, življenje, kje naj najdem še čas za rekreacijo.” Zelo dobro razumem, da je pri današnjem tempu življenja pogosto težko najti in nameniti nekaj časa svojemu telesu. Ko se zvečer ozremo nazaj in pregledamo, kaj vsem smo preživeli tekom dneva, si težko predstavljamo, da bi v že tako natrpan dan lahko vključili še telesno aktivnost. Izčrpani smo in imamo občutek, da ne zmoremo več kot naredimo.

Toda če verjamete ali ne, nam prav telesna dejavnost (tek, kolesarjenje, pohodništvo, sprehodi…) pomaga pri ustvarjanju energije. Znanost dokazuje, da naše telo proizvaja vse kar potrebujemo za preživetje in če za preživetje potrebujemo zgolj sprehod do hladilnika ali kopalnice, si lahko predstavljate, koliko energije telo proizvede v tem primeru? Če pa pričnete porabljati več energije npr. s tekom po stopnicah, bo vaše telo posledično proizvedlo več energije. Bolj ko delamo, večjo potrebo po energiji imamo in več energije telo proizvede. Telo se odziva glede na naše potrebe po energiji. Čeprav vadba od nas zahteva veliko energije, jo prav tako tudi veliko proizvede. Pri tem je potrebno omeniti, da se telo na večje povpraševanje po energiji ne odzove takoj, zato je vadba v prvih dveh tednih, ko se telo  odziva na večjo potrebo po energiji, lahko precej naporna. Telo porabi več energije, kot jo je navajeno proizvesti, zato se počutite izčrpane. Toda, če vztrajate pri vadbi nekaj tednov, lahko opazite, da se kar naenkrat ne počutite več tako utrujene, izčrpane ampak ste polni energije, sproščeni, veseli, bolj zadovoljni.

Učinki vadbe pa niso vedno enaki- raziskave namreč kažejo, da so le ti bistveno večji, če se vadba odvija v naravi. Vadba v naravi olajša vadbo in zmanjšuje stres. Raziskave kažejo, da zelena barva (drevesa, trava), ki jo najdemo v naravi, olajšuje vadbo. Prav tako vadba v naravi zmanjšuje stopnjo stresa. Telesna aktivnost pomaga zmanjševati stres, hkrati pa nam pomaga, da lažje zaspimo in da je naš spanec bolj kvaliteten.

Kadar se moramo v življenju soočiti s težkimi, travmatičnimi okoliščinami nam lahko prav redna aktivnost pomaga, da se pravilno odločamo, lažje premostimo ovire, ki nam jih postavlja življenje; pomaga, da ne zapademo v brezup in depresijo. Športne aktivnosti torej ne pripomorejo le k boljšemu fizičnemu počutju temveč imajo tudi številne učinke na naše psihično počutje. Ljudem, ki se soočajo z depresijo, tesnobo ali se vsakodnevno soočajo s stresom, telesna aktivnost pomaga doseči občutek zadovoljstva, sreče, izpolnjenosti. Vsakokrat, ko čutimo, da ne zmoremo in premagamo ta občutek pomanjkanja energije nam to prinese občutek uspeha in moči za nadaljnje korake v življenju. Ko človek, ki trpi zaradi brezupa, depresije, občutkov tesnobe zmore v svoj vsakdan vključiti telesno dejavnost bistveno izboljša svoje počutje, povrne se mu volja do življenja in premagovanja vsakodnevnih težav.

Mag. Nataša Leskovec

http://www.zavod-agape.com

Telefon: 031 554 496

zavod.agape@gmail.com

Otrok mora sprejeti odgovornost za svoja dejanja

Otrok mora sprejeti odgovornost za svoja dejanja

Vsak izmed nas si želi, da bi bil ljubljen s strani svojih staršev, otrok, zakonca ali prijateljev. Razočarani in ranjeni smo, kadar nam drugi ne izkazujejo ljubezni na takšen način, kot si mi to želimo. Kot starši si želimo, da so naši otroci uspešni, da so srečni, da je njihovo življenje dobro.

Vloga staršev je vloga skrbnika, ki omejuje nevarnosti, ki pomaga vzpostaviti samodisciplino in da je vir modrosti, ki otroka uči, kako naj zase poskrbi tako fizično kot tudi duhovno. Noben starš si ne želi, da bi otrok odrastel in ne bi bil motiviran za nobeno stvar. Nihče si ne želi, da bi morali starši pospravljati za svojim otrokom ali jim planirati in organizirati njihovo življenje. Vsi si želimo svoje otroke vzgojiti v zrele in odgovorne osebe, ki bodo znale prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Ko otroku dovolimo, da prestopi meje s tem, da se odgovarja, da ne pospravi za seboj, tepe svoje brate ali sestre in tako dalje, dopustimo, da se otrok ne nauči samokontrole in odgovornega ravnanja.

Če želimo otroke vzgojiti v odgovorne odrasle, mora njihova prekoračitev meja imeti posledice. Če ne poskrbimo, da otrok občuti posledice v primeru prekoračitve meja, bo čutil, da je žrtev on in ne drugi. Starši moramo torej naučiti svoje otroke, da delajo stvari ne da bi jim vsakič znova govorili, da morajo prevzeti odgovornost za svoja čustva, stališča, vedenje. Otroci se učijo  realnosti s pomočjo posledic in občutijo uspeh, ko se za nekaj trudijo, ob svojih uspehih in neuspehih rastejo in se učijo, da jim bo poštenost prinesla manj bolečine v njihovem življenju.

Starši so lahko do svojih otrok prestrogi, ker so bili tudi njihovi starši do njih prestrogi ali pa so premalo strogi, ker so čutili, da so bili njihovi starši prestrogi do njih in tega ne želijo za svoje otroke. Če bomo od svojega otroka pričakovali, da bo zapolnil naše čustvene potrebe ali se ne bomo sposobni soočiti z otrokovo bolečino, če bomo ignorirali otrokove slabe ocene ali vedenje v upanju, da se bo situacija rešila sama od sebe, bomo na takšen način slabo oblikovali svojega otroka. Otrok potrebuje svobodo pri sprejemanju odločitev, mora prevzeti odgovornost za svoje odločitve in tudi za posledice svojih odločitev. Otrok bo tako lahko izbral napačno odločitev in sprejel posledice nepravilne odločitve ali pa bo izbral pravo in odgovorno odločitev ter bil ob uspehu ponosen nase.

Otroci morajo razlikovati med tem, da je nekaj težko in tem, da nečesa ne morejo. Če v nečem ne uživajo še ne pomeni, da tega ne smemo zahtevati od njih. Vsakdo včasih potrebuje pomoč in odgovorni ljudje prosijo za pomoč, a hkrati tudi prevzamejo odgovornost za stvari, ki jih lahko naredijo sami.  Odrasli pogosto pozabljamo, da smo postali bolj sočutni in razumevajoči ter da smo se največ naučili, ko smo se soočali s težavami. 

Bolečini v življenju se je nemogoče izogniti. Otroci se morajo naučiti prevzeti odgovornost za to, kako ravnajo s svojimi čustvi in frustracijami. Morajo se naučiti, kako reševati probleme, če z nastalo situacijo niso zadovoljni. To, da otroku omogočimo, da doživi uspehe in padce, ko išče rešitve za svoje probleme, mu bo pomagalo spoznati, da imajo njegova dejanja posledice, naučil se bo, da lahko nadzira svoje življenje in se nauči izogniti težavam, ki so zanj nevarne.

Otrok se mora, ko mu postavljamo meje, zavedati, da so vsa čutenja pravilna. To mu moramo povedati na spoštljiv in empatičen način. Z otrokom spregovorite o takšni temi, ko bosta oba mirna. Če je vaš otrok bolj tihe narave mu pustite dovolj časa, da spregovori z vami. Skupaj spregovorita o problemu in povabite otroka, da pove, kako bi lahko problem rešil in dosegel svoj cilj. Otroku povejte, kakšna so vaša pričakovanja in tudi, kakšne bodo posledice, če bo kršil postavljene meje. Pri postavljanju meja je pomembno, da se znamo z otrokom povezati, da mu damo vedeti, da so njegova čustva za vas pomembna in da vam ni vseeno zanj. Z otrokom je potrebno vzpostaviti zaupen in ljubeč odnos, kar pomeni, da mu omogočimo, da se čuti sprejetega. Razumeti mora, da ga imamo radi takšnega kot je in da ne grajamo njega kot takšnega temveč njegovo vedenje. Zato je izjemnega pomena, da z otrokom o postavljanju meja in njihovem kršenju ter posledicah spregovorimo spoštljivo, ljubeče in tudi z razumevanjem njegovega stališča.

Mag. Nataša Leskovec

http://www.zavod-agape.com

Telefon: 031 554 496

zavod.agape@gmail.com

Igralna terapija za otroke

Igralna terapija za otroke

Danes bi vam rada spregovorila o terapevtski obravnavi otrok. Morda se sprašujete, kaj pravzaprav to je. Morda se tudi vi soočate z raznovrstnimi težavami pri vzgoji svojih otrok, pa ne veste kako bi svojemu otroku pomagali. Opažate, da ima otrok neko stisko, ki jo ne zna izraziti, pa ne veste, kako bi se morali odzvati. Ali pa vas morda otrokova stiska, neprimerno vedenje, izzivanje… spravlja ob pamet in resnično ne veste več, kaj bi še lahko naredili, da bi svojega otroka obvladovali. Najbrž ste iz teh vprašanj že razbrali, katerim otrokom je namenjena tovrstna terapija. Pravzaprav vsak otrok, ki ima kakršen koli problem, o katerem je potrebno govoriti, je primeren kandidat za tovrstno terapijo. Namenjena pa je še posebej otrokom, ki:

-          Se neprimerno vedejo

-          Težko najdejo prijatelje

-          Ki prebolevajo smrt bližnjega

-          Ki so prizadeti zaradi ločitve staršev

-          Ki so bili spolno, verbalno ali fizično zlorabljeni

-          Ki so nasilni ali pa so žrtev nasilja

-          Ki so osamljeni, žalostni, depresivni

-          Ki so posvojeni ali so v rejništvu (oz. to še bodo)

-          Ki so kronično bolni

-          Ki težko navezujejo stike z drugimi

-          Ki težko vzpostavljajo odnose z drugimi

-          Ki imajo težave v smrti

-          Ki se soočajo z najrazličnejšimi strahovi

-          Ki imajo nočne more, težave z močenjem postelje, težave s spanjem

-          Ki so doživeli travmo (prometne nesreče, samomor bližnjega….)

Igra je način, kako razumeti, kako otrok razvija občutek za sebe. Otrok preko igre izraža čustva. Terapija za otroke, pri kateri uporabljamo peskovnik (lahko pa tudi lutke, risanje, glino…) je način, s katerim otrok izraža svoja čustva, opisuje izkušnje in težave, s katerimi se srečuje v vsakdanjem življenju. Terapija s peskovnikom je neverbalna, terapevtska intervencija, pri kateri se uporablja peskovnik, figure in včasih vodo, s pomočjo katerih otrok ustvarja miniaturni svet, ki odraža njegov notranji svet, njegove misli, bolečine in skrbi.  V peskovniku otrok ustvari trodimenzionalno sceno. Notranjost peskovnika je modre barve, tako da spominja na nebo ali vodo. Otrok pri sestavljanju scene uporablja majhne figure, ki sodijo v naslednje kategorije:

-          Ljudje

-          Živali

-          Rastline

-          Vozila

-          Objekti

-          Naravni predmeti

-          Simbolni predmeti.

Terapija s peskovnikom ima dve fazi: prva vključuje izbiro in postavitev figur v peskovnik, druga faza pa omogoča otroku, da pojasni osebna prepričanja in da vključi nova občutja in poglede. Otroku omogoča, da reši konflikte, odpravi ovire in pridobi samospoštovanje. Terapija s peskovnikom je torej varen medij za izražanje, brez vrednotenja. Omogoča potreben in učinkovit komunikacijski medij za kliente s slabimi verbalnimi sposobnostmi. Peskovnik otroku omogoča, da ima nadzor v svojih rokah. 

Kakšno vlogo ima pri tem terapevt? 

Tradicionalne psihološke terapije pogosto poudarjajo interpretacijo tega, kar otrok dela, toda terapija s peskom zahteva od terapevta, da ne naredi ničesar. Tiho in spoštljivo sprejemanje slik, ki so ustvarjene s peskom, omogočajo otroku, da se počuti varno in svobodno. Tu ni ničesar, kar bi otrok lahko naredil narobe. Zato otrok lažje dobi občutek varnosti.

Ali je terapija s peskovnikom namenjena le otrokom? Ne, lahko se jo uporablja tudi pri delu z odraslimi, najstniki, pari, družino in skupinami.

Kako terapija s peskovnikom deluje? S pomočjo peskovnika otrok odigrava »problem«. Otroci nimajo enakih kognitivnih sposobnosti kot odrasli, da bi bili zmožni povedati, kje tiči težava. Težave so lahko vedenjske, psihološke ali morda zdravstvene. Ne glede na to, kakšno težavo otrok ima, mora o njej govoriti. V tovrstni terapiji otroci lahko delajo na vprašanjih, ki jih skrbijo, lahko razkrivajo skrbi v zvezi s prihodnostjo, ali spregovorijo o travmi. Če jim je preveč težko o problemu govoriti, ga lahko odigravajo. Za lažje razumevanje, naj povem, da otroci mlajši od 12. let ne zmorejo še izraziti, kaj čutijo. Vedo sicer, da je nekaj drugače in vznemirjajoče, ne morejo pa tega dobro izraziti z besedami. Pri tovrstni terapiji otroku o tem ni treba govoriti temveč to odigrava.

Terapija s pomočjo igre postaja v današnjem času še bolj pomembna, saj se otroci zaradi razvoja tehnologije vse manj igrajo in vse več časa preživljajo pred televizijskimi in računalniškimi ekrani ter z uporabo telefonov. Ti dejavniki povečujejo stopnjo stresa pri otrocih in njihovi družini. Potrebe za skrb za duševno zdravje otrok zato postajajo vse večje. Otroci, ki potrebujejo pomoč pa so mlajši in mlajši. Starši imajo vse manj časa za igro z otroci. Igra pa postaja tudi vse bolj osredotočena na izobraževanje. Starši želijo, da se otroci preko igre vse bolj učijo. Ko pridejo ti otroci na terapijo, starši pogosto spoznajo, koliko otrokom pomeni neprekinjeno igranje na terapiji. Zanje pa je tudi neprecenljivo to, da imajo takrat neprekinjeno in nanj usmerjeno pozornost odrasle osebe.

Kako poteka igralna terapija v našem zavodu?

Na prvo srečanje pridejo starši skupaj z otrokom. Takrat naredimo tudi okvirni načrt terapevtskega dela in srečevanja. V igralni terapiji igrače postanejo njegove besede in igra njegov jezik. Odnos temelji na popolnem sprejemanju in razumevanju otroka. Na ta način terapevt ustvari varen prostor za otroka in mu omogoči, da se s svojimi težavami in občutji sooči, dobi moč, da jih nadzoruje, razreši ali celo zavrže. Otrok običajno svoje stiske ne zna ubesediti tako kot odrasli, zato svojo nemoč pokaže z vedenjem. Terapija z otrokom se izvaja s pomočjo strukturirane igre s pripomočki (risalni pribor, glina, peskovnik, lutke). Otrok lahko preko tovrstne terapije svoje občutke projicira na igrače in predmete. Glavni namen terapije je, da se skozi igro otrok nauči soočati se s težavami in jih reševati.

Kako se vključite v terapijo?

Več o igralni terapiji za otroke lahko najdete na naši spletni strani http://www.zavod-agape.com. Za prvo srečanje pokličite na tel. 031 554 496 ali nam pišite na e-mail: zavod.agape@gmail.com. Ciklus terapevtske obravnave vključuje dvanajst srečanj. Srečanja potekajo enkrat tedensko petdeset minut. Terapevtski proces se lahko enkrat ali večkrat ponovi.

Zakonska in družinska terapevtka mag. Nataša Leskovec

Zakonska in družinska terapija in svetovanje

031 554 496

http://www.zavod-agape.com

zavodagape.blogspot.com

zavod.agape@gmail.com