Šest korakov do zavestnega spopadanja s težkimi čustvi

Šest korakov do zavestnega spopadanja s težkimi čustvi

 

Začnimo tukaj. Za mnoge – vključno z menoj – je življenje polno hitrih korakov in prenatrpano z družino, odnosi in službenimi stresorji.  Ta resničnost, skupaj z vedno bolj naraščajočim pritiskom tehnologije in družbe na splošno, resnično lahko naznanja konec vašemu zakonu. Posledično težka čustva kot jeza, zmedenost, strah, osamljenost in žalost, če jih samo nekaj imenujem, naraščajo. Čustva, kot so ta so mnogokrat najbolj prisotne in močne sile v vašem življenju.

Ključ za premagovanje teh težkih čustev je zavedanje! Vadba v zavedanju vam omogoča, da se umirite in se razveselite. V takšnem stanju, imate prostor za razmislek in premišljen odgovor, namesto da se odzovete.

Sledečih šest korakov vam bo pomagalo razumeti in se spopadati s težkimi čustvi na zavesten način:

1.      Obrnite se k svojim čustvom s sprejemanjem

Ko se enkrat zaveste svojih čustev, ki jih čutite, opazujte, kje v telesu jih čutite. Morda čustvo čutite v želodcu, kot cmok v grlu, hitrem bitju srca ali kot napetost nekje. Sedite s to jezo, tesnobo, depresijo, žalostjo, krivdo, obžalovanjem, sramom ali s katerim koli čustvom, ki ga izkušate. Bodite pozorni nanj in ga ne ignorirajte. Če je to težko, vstanite in hodite okoli ali popijte skodelico čaja.

Ključni cilj je, da čustev ne potiskamo stran. Če jih tlačite bo to povzročilo žuborenje in kasnejšo eksplozijo, kar bi povzročilo še težja čustva ali celo popolno ustavitev čustev. Prisluhnite težkim čustvom. Poskušajo vas zbuditi, da bi opazili, kaj se dogaja, predno pride do še večje krize.

2.      Prepoznajte in poimenujte čustva

Namesto, da bi rekli “Jezen sem” recite, “To je jeza” ali “To je tesnoba”. Na ta način, priznate prisotnost tega čustva in si hkrati omogočite, da ste ločeni od njega.

Ko je bil moj mož, predno je umrl, v bolnišnici, sem čutila globok občutek negotovosti, tesnobe in strahu. Morala sem spoznati in prepoznati ta čustva in si reči: “Vem, da trenutno doživljam tesnobo in strah in ne vem, kaj se bo zgodilo, ampak bom le “bila” z njimi”. Čeprav je ostala izjemno boleča izkušnja do konca, mi je prepoznanje in poimenovanje mojih čustev na tak način, omogočilo, da sem si odvzela nekaj bolečine iz tega, kar sem čutila. To pa mi je omogočilo, da sem ostala v sedanjosti, namesto, da bi me pripeljala v prihodnost ali vrgla nazaj v preteklost. Biti potisnjen v vse smeri, bi povzročilo le, da bi krivila samo sebe. Samo predstavljam si lahko ta kritični glas, ki bi odzvanjal: “Če bi le naredila nekaj drugače, bi se morda odvilo drugače.”

3.      Sprejmite svoja čustva

Ko čutite določeno čustvo, ga ne zanikajte. Prepoznavanje in sprejemanje tega čustva v sedanjosti, ne glede ali gre za tesnobo, žalost, potrtost ali katerokoli čustvo v tem trenutku čutite. Z zavestnim sprejemanjem lahko objamete težka čutenja s sočutjem, zavestjo in razumevanjem do sebe in do vašega partnerja.

Pomislite na prijatelja ali nekoga, ki ga imate radi, ki morda preživlja težke čase. Kaj bi mu rekli? Naredite scenarij, kaj bi mu rekli, če pogledate vase. Sedaj to recite sebi: “V redu sem. Nisem kriv. Naredil sem vse, kar sem lahko.” To sliko in fraze obdržite znotraj sebe z ljubeznivo prijaznostjo in sočutjem. Prenesite to dejanje prijaznosti tudi v sebe in poskušajte ozavestiti, kaj se dogaja znotraj vas. Na ta način boste dobili moč, da se pomirite in olajšate sebe in tudi vašega partnerja.

Kmalu boste spoznali, da vi niste vaša jeza, strah, žalost ali katero drugo težko čustvo, ki ga čutite. Namesto tega boste začeli izkušati ta čustva na veliko bolj minljiv način, kot oblaki, ki se vozijo po nebu. Odpiranje sebe vašim čustvom omogoča, da ustvarite prostor zavedanja, radovednosti in zaupnosti, ki jo lahko prenesete v vaš odnos, kot tudi v druge vidike vašega življenja.

4.      Spoznajte nestalnost vaših čustev

Vsako vaše čustvo je nestalno. Pojavijo se in nekaj časa prebivajo v vas, in nato izginejo. To enostavno pozabljamo, ko smo sredi boja s težkimi čustvi.

Dovolite si dokazati in opaziti vaša čustva s pozornostjo in potrpljenjem, s tem da jim dajete svobodno obliko in v mnogih primerih bodo povsem izginila. Da bi sprejeli ta proces se vprašajte: “Kaj in kje je to čustvo? Kaj potrebujem sedaj? Kako ga lahko negujem? Kaj lahko naredim za svojega partnerja? Kaj lahko moj partner naredi zame? Kako se lahko midva, kot par, obrneva k drugemu v ljubeznivi prijaznosti?” Postavite si ta osredotočena vprašanja in odziv nanje bo povečal vašo empatijo, sočutje in povezanost znotraj vašega odnosa.

5.      Poizvedujte in preiskujte

Ko se pomirite in umirite zaradi vpliva vaših čustev, si vzemite trenutek, da globoko preiščete in raziščite, kaj se je zgodilo.

Vprašajte se:” Kaj je to sprožilo? Kaj povzroča, da se tako počutim? Kaj je to neugodje, ki ga izkušam in kje se pojavlja? Ali je rezultat mojega kritičnega uma ali je bila reakcija na nekaj, kar je moj partner naredil ali rekel? Morda ste imeli težak dan v službi ali težave z vašo družino. Morda se počutite ne spoštovane, osamljene ali nepovezane kot rezultat vašega odnosa z nekom. Karkoli je že bil vzrok ali sprožilec, ga natančno preglejte in se vprašajte “Kaj se tukaj dogaja?”

Razmislite, kaj je bilo rečeno ali narejeno in primerjajte to s svojimi ocenami. Kakšna so bila vaša pričakovanja glede situacije? Kakšni odzivi ali sodbe so povzročile, da ste postali jezni ali tesnobni? Je to vzorec, ki narašča?

Postavitev teh kritičnih vprašanj in raziskovanje korenin težkih čustev, vam bo pomagalo pridobiti empatijo in vpogled v to, kar doživljate. Z avtopilotom in zaupanjem v najgloblji avtentični jaz, si odgovorite na vprašanja glede situacije in to bo ustvarilo prostor, da boste stvari videli z drugega zornega kota. To bo omogočilo, da bosta oba, vi in vaš partner bolj prisotna  in povezana drug z drugim.

6.      Pustite potrebo po nadzorovanju vaših čustev

Ključ do zavestnega spopadanja s težkimi čustvi je, da pustite potrebo po njihovi kontroli. Namesto tega bodite odprti za izid in razvoj. Stopite iz sebe in resnično prisluhnite partnerjevim čustvom in temu, kar ima on ali ona za povedati. Le tako boste resnično pridobili globlje razumevanje lastnih čustev in interakcije, ki vas obkrožajo znotraj vaših odnosov.

Zavestno spopadanje s čustvi je težko in vzame čas. Bodite prijazni, sočutni in potrpežljivi s seboj in z vašim partnerjem. Skupaj sta v tem! Kot je rekel dr. John Gottman: “ V dobrih odnosih se ljudje jezijo, toda na zelo drugačen način. Mojstri odnosov primerjajo problem nogometni žogi. Brcajo jo okoli. To je “naš” problem.

Srečni smo, da živimo v svetu, kjer si lahko vi in vaš partner vzameta čas za raziskovanje, razpravljanje in učenje o zavesti in čustvih. Ne vzemite ničesar za samoumevno, saj je življenje krhko in minljivo!

Toni Parker

Vir: The Gottman Institute

Prevod: Zakonska in družinska terapevtka Nataša Leskovec, Zavod Agape.

Zakonska in družinska terapija in svetovanje

031 554 496

zavod.agape@gmail.com

Igralna terapija za otroke

Igralna terapija za otroke

Danes bi vam rada spregovorila o terapevtski obravnavi otrok. Morda se sprašujete, kaj pravzaprav to je. Morda se tudi vi soočate z raznovrstnimi težavami pri vzgoji svojih otrok, pa ne veste kako bi svojemu otroku pomagali. Opažate, da ima otrok neko stisko, ki jo ne zna izraziti, pa ne veste, kako bi se morali odzvati. Ali pa vas morda otrokova stiska, neprimerno vedenje, izzivanje… spravlja ob pamet in resnično ne veste več, kaj bi še lahko naredili, da bi svojega otroka obvladovali. Najbrž ste iz teh vprašanj že razbrali, katerim otrokom je namenjena tovrstna terapija. Pravzaprav vsak otrok, ki ima kakršen koli problem, o katerem je potrebno govoriti, je primeren kandidat za tovrstno terapijo. Namenjena pa je še posebej otrokom, ki:

-          Se neprimerno vedejo

-          Težko najdejo prijatelje

-          Ki prebolevajo smrt bližnjega

-          Ki so prizadeti zaradi ločitve staršev

-          Ki so bili spolno, verbalno ali fizično zlorabljeni

-          Ki so nasilni ali pa so žrtev nasilja

-          Ki so osamljeni, žalostni, depresivni

-          Ki so posvojeni ali so v rejništvu (oz. to še bodo)

-          Ki so kronično bolni

-          Ki težko navezujejo stike z drugimi

-          Ki težko vzpostavljajo odnose z drugimi

-          Ki imajo težave v smrti

-          Ki se soočajo z najrazličnejšimi strahovi

-          Ki imajo nočne more, težave z močenjem postelje, težave s spanjem

-          Ki so doživeli travmo (prometne nesreče, samomor bližnjega….)

Igra je način, kako razumeti, kako otrok razvija občutek za sebe. Otrok preko igre izraža čustva. Terapija za otroke, pri kateri uporabljamo peskovnik (lahko pa tudi lutke, risanje, glino…) je način, s katerim otrok izraža svoja čustva, opisuje izkušnje in težave, s katerimi se srečuje v vsakdanjem življenju. Terapija s peskovnikom je neverbalna, terapevtska intervencija, pri kateri se uporablja peskovnik, figure in včasih vodo, s pomočjo katerih otrok ustvarja miniaturni svet, ki odraža njegov notranji svet, njegove misli, bolečine in skrbi.  V peskovniku otrok ustvari trodimenzionalno sceno. Notranjost peskovnika je modre barve, tako da spominja na nebo ali vodo. Otrok pri sestavljanju scene uporablja majhne figure, ki sodijo v naslednje kategorije:

-          Ljudje

-          Živali

-          Rastline

-          Vozila

-          Objekti

-          Naravni predmeti

-          Simbolni predmeti.

Terapija s peskovnikom ima dve fazi: prva vključuje izbiro in postavitev figur v peskovnik, druga faza pa omogoča otroku, da pojasni osebna prepričanja in da vključi nova občutja in poglede. Otroku omogoča, da reši konflikte, odpravi ovire in pridobi samospoštovanje. Terapija s peskovnikom je torej varen medij za izražanje, brez vrednotenja. Omogoča potreben in učinkovit komunikacijski medij za kliente s slabimi verbalnimi sposobnostmi. Peskovnik otroku omogoča, da ima nadzor v svojih rokah. 

Kakšno vlogo ima pri tem terapevt? Tradicionalne psihološke terapije pogosto poudarjajo interpretacijo tega, kar otrok dela, toda terapija s peskom zahteva od terapevta, da ne naredi ničesar. Tiho in spoštljivo sprejemanje slik, ki so ustvarjene s peskom, omogočajo otroku, da se počuti varno in svobodno. Tu ni ničesar, kar bi otrok lahko naredil narobe. Zato otrok lažje dobi občutek varnosti.

Ali je terapija s peskovnikom namenjena le otrokom? Ne, lahko se jo uporablja tudi pri delu z odraslimi, najstniki, pari, družino in skupinami.

Kako terapija s peskovnikom deluje? S pomočjo peskovnika otrok odigrava »problem«. Otroci nimajo enakih kognitivnih sposobnosti kot odrasli, da bi bili zmožni povedati, kje tiči težava. Težave so lahko vedenjske, psihološke ali morda zdravstvene. Ne glede na to, kakšno težavo otrok ima, mora o njej govoriti. V tovrstni terapiji otroci lahko delajo na vprašanjih, ki jih skrbijo, lahko razkrivajo skrbi v zvezi s prihodnostjo, ali spregovorijo o travmi. Če jim je preveč težko o problemu govoriti, ga lahko odigravajo. Za lažje razumevanje, naj povem, da otroci mlajši od 12. let ne zmorejo še izraziti, kaj čutijo. Vedo sicer, da je nekaj drugače in vznemirjajoče, ne morejo pa tega dobro izraziti z besedami. Pri tovrstni terapiji otroku o tem ni treba govoriti temveč to odigrava.

Terapija s pomočjo igre postaja v današnjem času še bolj pomembna, saj se otroci zaradi razvoja tehnologije vse manj igrajo in vse več časa preživljajo pred televizijskimi in računalniškimi ekrani ter z uporabo telefonov. Ti dejavniki povečujejo stopnjo stresa pri otrocih in njihovi družini. Potrebe za skrb za duševno zdravje otrok zato postajajo vse večje. Otroci, ki potrebujejo pomoč pa so mlajši in mlajši. Starši imajo vse manj časa za igro z otroci. Igra pa postaja tudi vse bolj osredotočena na izobraževanje. Starši želijo, da se otroci preko igre vse bolj učijo. Ko pridejo ti otroci na terapijo, starši pogosto spoznajo, koliko otrokom pomeni neprekinjeno igranje na terapiji. Zanje pa je tudi neprecenljivo to, da imajo takrat neprekinjeno in nanj usmerjeno pozornost odrasle osebe.

Kako poteka igralna terapija v našem zavodu?

Na prvo srečanje pridejo starši skupaj z otrokom. Takrat naredimo tudi okvirni načrt terapevtskega dela in srečevanja. V igralni terapiji igrače postanejo njegove besede in igra njegov jezik. Odnos temelji na popolnem sprejemanju in razumevanju otroka. Na ta način terapevt ustvari varen prostor za otroka in mu omogoči, da se s svojimi težavami in občutji sooči, dobi moč, da jih nadzoruje, razreši ali celo zavrže. Otrok običajno svoje stiske ne zna ubesediti tako kot odrasli, zato svojo nemoč pokaže z vedenjem. Terapija z otrokom se izvaja s pomočjo strukturirane igre s pripomočki (risalni pribor, glina, peskovnik, lutke). Otrok lahko preko tovrstne terapije svoje občutke projicira na igrače in predmete. Glavni namen terapije je, da se skozi igro otrok nauči soočati se s težavami in jih reševati.

Kako se vključite v terapijo?

Za prvo srečanje pokličite na tel. 031 554 496 ali nam pišite na e-mail: zavod.agape@gmail.com,   da se dogovorimo za prvo srečanje. Ciklus terapevtske obravnave vključuje dvanajst srečanj. Srečanja potekajo enkrat tedensko petdeset minut. Terapevtski proces se lahko enkrat ali večkrat ponovi.

Zakonska in družinska terapevtka Nataša Leskovec

Zakonska in družinska terapija in svetovanje

031 554 496

zavod.agape@gmail.com