Kaj je psihična zloraba in kako jo prepoznamo?

Kaj je psihična zloraba in kako jo prepoznamo?

Psihična zloraba je v porastu. Sledijo znaki, na katere moramo biti pozorni.

Pogosto slišimo za primere zlorab znotraj domov ali grdo ravnanje. Na žalost je v porastu, saj se je v Združenem kraljestvu in tudi v ZDA znatno povečalo od leta 2009. Skupnost znanstvenikov je začela ta problem proučevati bolj resno.

Vendar pa vsaka zloraba ni fizična, ne vključuje pretepanja ali eksplicitnega nasilja. Obstaja vrsta zlorabe, ki je veliko bolj zahrbtna, težje jo je dokazati in običajno temelji na drugih vrstah zlorabe: psihična zloraba.

Kaj je psihična zloraba?

Psihična ali čustvena zloraba je sprijeno in destruktivno vedenje, s katerim en partner kontrolira drugega, ki je ranljivejši.

Prva značilnost takšne zlorabe je, da je razmerje med partnerjema asimetrično. Eden je močnejši od drugega in igra dominantno vlogo, medtem ko šibkejši postopoma izgublja občutek svobode.

Zato je prva značilnost, da v tem odnosu ni enakosti niti spoštovanja drugega kot celote. Eden izmed njiju poskuša kontrolirati drugega, omejiti njegovo svobodo, da bi si ga nadvladal. Drugi iz strahu ali šibkosti, konča v vse bolj zadušljivem in uničujočem odnosu. Mnogokrat, na koncu, psihična zloraba vodi do fizične zlorabe.

Res je, da lahko tako moški kot ženske povzročajo psihično zlorabo, saj imata lahko oba spola značilnosti posesivne ali manipulativne osebnosti. Kljub temu statistični podatki kažejo, da so žrtve zlorabe večinoma ženske, saj so navadne šibkejše.

Je zloraba povezana s posameznimi kulturami ali obdobji? Zdi se, da ne gre za kulturni problem: v resnici fizična ali čustvena zloraba znotraj zakona ni vezana na specifično kulturo ali skupino ali na mlade ali zrele zakonske zveze. Prav tako ne izključuje žensk. Najbolj zaskrbljujoča stvar je da, se v času, ko je velik poudarek na pravicah in dostojanstvu žensk ter spodbujanju družbenega dobrega, zloraba ni zmanjšala. Nasprotno, med mladimi in doraščajočimi pari, generaciji, ki je odraščala v času vzgoje za enakost pravic med moškimi in ženskami, je vse pogosteje najti primere fizične in psihične zlorabe, spolnega nasilja, ponižanj v socialnih omrežjih in vseh vrst izsiljevanja.

Ko se zloraba začne: Prvi opozorilni znaki

Kdaj zaznamo zlorabo? Predno nas potegne v spiralo psihične zlorabe, lahko zaznate „čudne stvari“ že v fazi spoznavanja. To je rdeča zastava, ki vam pove, da morate pritisniti na pavzo ali celo prekiniti razmerje.

Psihična zloraba se začne v prvi fazi razmerja in se postopno uveljavlja skozi proces zapeljevanja. V tej prvi fazi, žrtev izgublja ravnotežje in postopoma izgublja samozavest, spontanost in svobodo delovanja.

Gre za zahrbten in postopen proces, v katerem žrtvin pogled na realnost, postaja vse bolj zmeden zaradi manipulacije. Na ta način žrtev izgublja kritično razmišljanje in sposobnost braniti sebe, postaja odvisna od zlorabljajočega, ki ima uničujočo moč.

Znamenja psihične zlorabe v partnerskem odnosu

Zloraba se vedno začne z neenakim odnosom in se konča s čustveno odvisnostjo enega partnerja od drugega. To je prva „rdeča luč“, ki jo je treba zaznati, preden se zloraba začne.

Zlorabljajoči nadzoruje vedenje svojega partnerja. Kontrolira, koliko denarja porabi, nakazuje kako naj bi zgledala kot par,  in poskuša preprečiti, da bi preživljala čas s prijatelji ali celo družinskimi člani brez njegovega soglasja. Iz tega razloga nadzoruje gibanje, urnike in uporabo socialnih omrežij. Po drugi strani, pa hoče dajati pomembnost le svojim problemom, minimizira probleme partnerja, si lasti vse zasluge za družinske uspehe, daje partnerju čutiti, da brez njegove podpore, ne bi bilo nič mogoče. To so ljudje, ki govorijo v velelniku in skušajo nadzorovati mnenje drugega, tudi ko gre za vprašanja javnega mnenja ali družbenega življenja. Žrtve trpijo v stalnem pomanjkanju samozavesti in svobode, celo v spolnih odnosih.

Dobra novica je, da nam čustvena inteligenca pomaga, da prepoznamo takšne situacije, kot nekaj kar ni normalno. Čustvena inteligenca je ključni vir za razvoj, da ne izgubimo zdrave objektivnosti glede vrste odnosa, v katerem smo.

Zelo koristno je razlikovati to tanko črto med pravo ljubeznijo in „iluzijo sprevržene ljubezni“. Prava ljubezen ne priznava nobene sprevrženosti. Iskrena ljubezen je darilo in ne posedovanje. Ko to manjka paru,  prevladuje sebičnost in ne velikodušna ljubezen.

Ko pričnemo razmerje, ne pomislimo, da bi lahko postali žrtev zlorabe. Žalostno je, toda želja “ohranjati nadzor” v nekaterih situacijah povzroča, da mnogi pari padejo v globoko jamo družinskega nasilja. Ko je nasilje dovoljeno, je vse težje iz njega oditi.

Za odnose je značilno skupno zasledovanje blaginje in sreče v skupnem vzgajanju otrok in osebne rasti. Težave in krize so del življenja in rasti ljudi in posledično življenja para.

Toda nujno je razlikovati med trenutnim obdobjem krize in stalnim nepravilnim položajem izkrivljenih odnosov. Ko pozabimo na pozitivne elemente, ki so sami po sebi del odnosa, izgubimo parametre, ki nam omogočajo zaznati toksične odnose.

Inma Alvarez

Vir: Aleteia

Prevod: mag. zakonske in družinske terapije, Nataša Leskovec, Zavod Agape

Zakonska in družinska terapija in svetovanje

031 554 496

zavod.agape@gmail.com

Ali razmerje lahko preživi psihično zlorabo?

Ali razmerje lahko preživi psihično zlorabo?

Kesanje ni dovolj: resnična volja za spremembo in zdravljenje ran je nujno.

Psihična zloraba je strašna resničnost, ki jo mnogi ljudje prenašajo na skrivnem in v tišini. Največkrat se pojavlja v asimetričnih razmerjih moči, kjer je eden od partnerjev bolj dominanten medtem ko drugi postopoma izgublja svojo svobodo.

Najprej, bodimo jasni: psihična zloraba je izkrivljeno vedenje, ki ga ne smemo dopuščati. Zavedati se moramo, da se psihološko nasilje sčasoma povečuje. Najprej je majhno, nato pa lahko raste in se spremeni v spiralo uničenja.

Kadar gre za zlorabo, sta tu dva človeka, ki imata težave: zlorabljeni in zlorabljajoči. Zlorabljajoči lahko trpi za eno od oblik duševne bolezni vendar v večini primerov, so žrtve globokih čustvenih ran, ki se jih morda sploh ne zavedajo. Njihovo otroštvo je pogosto zaznamovano z zlorabo ali toksičnimi družinskimi odnosi. Ljudje ponavljajo in zopet ustvarjajo to, kar so živeli v času odraščanja, včasih celo, ne da bi se tega zavedali. Ti ljudje v resnici ne vedo, kako oblikovati zdrave odnose, niso sposobni ljubiti drugih z resnično svobodo in naklonjenostjo.

Tri faze zlorabe

Najprej je tu faza naraščajoče napetosti, ko dnevni konflikti naraščajo in postajajo vse večji. Sledi faza eksplozije, potem ko vsa nabrana napetost povzroči, da zlorabljajoči čustveno eksplodira, pogosto preko fizičnega, verbalnega, čustvenega ali spolnega nasilja.  In nato je tu faza kesanja, ko se napadalec opraviči za svoja dejanja in prepozna svoje agresivno vedenje. Kakorkoli, njegov občutek krivde prizadene njegovo samopodobo, kar vodi ponovno v tristopenjski cikel.

Vrste in faze zlorabe so pogosto povezane z jasnimi simptomi motenj osebnosti s strani agresorja, žrtev pa sčasoma oslabi, in s tem trpi zaradi istih motenj.

Agresor obžaluje in obljublja, da tega ne bo storil nikoli več, toda to je le začasno kesanje, kajti vzrok za njegovo obnašanje ni bi ozdravljen.

Zato je zelo pomembno, da je jasno: oseba, ki zlorablja drugo, ima vedenjsko in čustveno motnjo in potrebuje strokovno pomoč. Kesanje ni dovolj: zlorabljajoči mora imeti resnično voljo za spremembo in zdravljenje ran.

Če ste potencialna žrtev, ki je v stiku z nekom, ki kaže znamenja zlorabljajočega vedenja, morate ukrepati in postaviti jasne meje. Kričanje v odnosu ne sme biti dovoljeno in tišina ni vedno najboljši odgovor. V primeru fizičnega ali spolnega nasilja, katerekoli vrste, se morate odzvati odločno. Če primer to zahteva, mora zlorabljena oseba o tem poročati organom.

Kdorkoli bo to storil enkrat, bo to naredil ponovno. Zlorabljajoči se le redko spremenijo sami; njihova osebnost ima dobro definirane psihološke značilnosti, ki postanejo del njihovega življenjskega stila.

Posledice psihične zlorabe za žrtve

Psihološka zloraba globoko oslabi in uniči žrtve, ki so se vedno manj sposobne braniti in se izogniti težavam.

Običajno se zgodi tole: v prvi fazi zlorabe, se žrtev na splošno upira, toda na koncu, on ali ona kriči na agresorja. Žrtve poskusijo osmisliti to kar se dogaja in se skušajo pogovoriti z zlorabljajočim in najti rešitev. Toda resnični dialog ni mogoč, ker globoko v sebi, zlorabljajoči nima volje poslušati in karkoli spremeniti. Nato se žrtev poskuša prilagoditi agresorjevim zahtevam, da bi se izognila konfliktu in ohranila agresorja srečnega. On ali ona je zmedena zaradi agresorjevih nenadnih sprememb vedenja.

Žrtev obtiči v spirali nepredvidljivega nasilja in trpi zaradi resnih psihičnih posledic: začnejo se spraševati o poti svojega lastnega biti, poskušajo opravičiti zlorabo in dvomijo o pravnomočnosti svojega osebnega vedenja. To vodi v razvoj občutkov manjvrednosti pri žrtvi in k večji možnosti, da padejo v čustveno odvisnost.

Položaj dolgotrajne psihološke zlorabe zelo negativno vpliva na psihično stanje žrtve in na njeno življenje. Žrtve zlorabe trpijo zaradi naraščajoče napetosti in stresa, s stranskimi učinki, kot so utrujenost, motnje spanja, živčnost, razdražljivost, glavoboli, prebavne in anksiozne motnje in tako dalje. Dokler ne dosežejo klinične depresije, ko se niso več sposobne boriti ali spremeniti situacije.

Počasi začne njihovo razmerje propadati in včasih obupajo, padejo v apatijo, postanejo malodušni ali nepristranski, kar je posledica njihove velike negotovosti in pomanjkanja samozavesti in čustvene odvisnosti od zlorabljajočega in zaradi svojih prodornih občutkov krivde.

Kaj storiti, če pride do nasilja med zakoncema

Spomnimo se ključnega načela, ki smo  ga omenili na začetku: zlorabe- pa naj bo čustvena, psihična ali fizična – nikoli ne smemo tolerirati. Ko jo odkrijete, se morate odzvati, iz spoštovanja do sebe in da zavarujete svoje otroke.

Prvi korak je, da ne pustite, da vas še naprej zlorabljajo. Dopuščanje zlorabe pomeni dopuščanje velike človeške krivice. Če ste žrtev zlorabe, se ne smete počutiti krive, kot da ste ga na nek način pripeljali do sebe in si to zaslužite. Nihče si ne zasluži biti zlorabljen, in tega si niste zaslužili.

Ko čutite, da sami ne zmorete spremeniti situacije, je najbolje da poiščete pomoč. Obrnite se na družino, tesne prijatelje ali kompetentnega in zanesljivega psihologa. Ne bojte se odpreti in spregovoriti o tem. Nikoli ne molčite o bolečini, ki jo čutite v sebi. Odpreti se pomeni, da ste sprejeli, da obstaja težava in da vi, kot žrtev, niste vzrok.

Zapomnite si, da ima čustvena zloraba svoje korenine v otroštvu, tako pri agresorju kot pri žrtvi, ki ne ve, kako bi se branila.

Naslednji pomemben korak, ki ga moramo pri zlorabi prepoznati je, da zloraba vključuje dve osebi. Ko nekdo postane zlorabljajoč, žrtev mora prevzeti pobudo, da jasno opredeli meje tega, kar se dogaja in se odzove tako, da ne dovoli, da pride do zlorabe.

Pomembno je nasloviti problem z zlorabljajočim na miren in jasen način in če to ni mogoče (ali če to ne uspe), nadaljujte z zgoraj navedenim svetovanjem (pridobite podporo družine, psihološko pomoč, prijavite zlorabo organom in tako dalje.)

Ko se zlorabljajoči resnično želi spremeniti, bo to pokazal z dejanji, z iskanjem osebne psihološke pomoči, namenjanjem časa za partnersko terapijo in kazanjem resničnega obžalovanja za svoje vedenje. Če se to ne zgodi in zlorabljajoči z vedenjem nadaljuje, je čas, da razmislimo o ločitvi, v dobro žrtve in otrok. Zlorabljajoči nima nobene pravice, da uničuje življenja drugih.

Inma Alvarez

Vir: Aleteia

Prevod: mag. zakonske in družinske terapije, Nataša Leskovec, Zavod Agape

Zakonska in družinska terapija in svetovanje

031 554 496

zavod.agape@gmail.com