Ali razmerje lahko preživi psihično zlorabo?

Ali razmerje lahko preživi psihično zlorabo?

Kesanje ni dovolj: resnična volja za spremembo in zdravljenje ran je nujno.

Psihična zloraba je strašna resničnost, ki jo mnogi ljudje prenašajo na skrivnem in v tišini. Največkrat se pojavlja v asimetričnih razmerjih moči, kjer je eden od partnerjev bolj dominanten medtem ko drugi postopoma izgublja svojo svobodo.

Najprej, bodimo jasni: psihična zloraba je izkrivljeno vedenje, ki ga ne smemo dopuščati. Zavedati se moramo, da se psihološko nasilje sčasoma povečuje. Najprej je majhno, nato pa lahko raste in se spremeni v spiralo uničenja.

Kadar gre za zlorabo, sta tu dva človeka, ki imata težave: zlorabljeni in zlorabljajoči. Zlorabljajoči lahko trpi za eno od oblik duševne bolezni vendar v večini primerov, so žrtve globokih čustvenih ran, ki se jih morda sploh ne zavedajo. Njihovo otroštvo je pogosto zaznamovano z zlorabo ali toksičnimi družinskimi odnosi. Ljudje ponavljajo in zopet ustvarjajo to, kar so živeli v času odraščanja, včasih celo, ne da bi se tega zavedali. Ti ljudje v resnici ne vedo, kako oblikovati zdrave odnose, niso sposobni ljubiti drugih z resnično svobodo in naklonjenostjo.

Tri faze zlorabe

Najprej je tu faza naraščajoče napetosti, ko dnevni konflikti naraščajo in postajajo vse večji. Sledi faza eksplozije, potem ko vsa nabrana napetost povzroči, da zlorabljajoči čustveno eksplodira, pogosto preko fizičnega, verbalnega, čustvenega ali spolnega nasilja.  In nato je tu faza kesanja, ko se napadalec opraviči za svoja dejanja in prepozna svoje agresivno vedenje. Kakorkoli, njegov občutek krivde prizadene njegovo samopodobo, kar vodi ponovno v tristopenjski cikel.

Vrste in faze zlorabe so pogosto povezane z jasnimi simptomi motenj osebnosti s strani agresorja, žrtev pa sčasoma oslabi, in s tem trpi zaradi istih motenj.

Agresor obžaluje in obljublja, da tega ne bo storil nikoli več, toda to je le začasno kesanje, kajti vzrok za njegovo obnašanje ni bi ozdravljen.

Zato je zelo pomembno, da je jasno: oseba, ki zlorablja drugo, ima vedenjsko in čustveno motnjo in potrebuje strokovno pomoč. Kesanje ni dovolj: zlorabljajoči mora imeti resnično voljo za spremembo in zdravljenje ran.

Če ste potencialna žrtev, ki je v stiku z nekom, ki kaže znamenja zlorabljajočega vedenja, morate ukrepati in postaviti jasne meje. Kričanje v odnosu ne sme biti dovoljeno in tišina ni vedno najboljši odgovor. V primeru fizičnega ali spolnega nasilja, katerekoli vrste, se morate odzvati odločno. Če primer to zahteva, mora zlorabljena oseba o tem poročati organom.

Kdorkoli bo to storil enkrat, bo to naredil ponovno. Zlorabljajoči se le redko spremenijo sami; njihova osebnost ima dobro definirane psihološke značilnosti, ki postanejo del njihovega življenjskega stila.

Posledice psihične zlorabe za žrtve

Psihološka zloraba globoko oslabi in uniči žrtve, ki so se vedno manj sposobne braniti in se izogniti težavam.

Običajno se zgodi tole: v prvi fazi zlorabe, se žrtev na splošno upira, toda na koncu, on ali ona kriči na agresorja. Žrtve poskusijo osmisliti to kar se dogaja in se skušajo pogovoriti z zlorabljajočim in najti rešitev. Toda resnični dialog ni mogoč, ker globoko v sebi, zlorabljajoči nima volje poslušati in karkoli spremeniti. Nato se žrtev poskuša prilagoditi agresorjevim zahtevam, da bi se izognila konfliktu in ohranila agresorja srečnega. On ali ona je zmedena zaradi agresorjevih nenadnih sprememb vedenja.

Žrtev obtiči v spirali nepredvidljivega nasilja in trpi zaradi resnih psihičnih posledic: začnejo se spraševati o poti svojega lastnega biti, poskušajo opravičiti zlorabo in dvomijo o pravnomočnosti svojega osebnega vedenja. To vodi v razvoj občutkov manjvrednosti pri žrtvi in k večji možnosti, da padejo v čustveno odvisnost.

Položaj dolgotrajne psihološke zlorabe zelo negativno vpliva na psihično stanje žrtve in na njeno življenje. Žrtve zlorabe trpijo zaradi naraščajoče napetosti in stresa, s stranskimi učinki, kot so utrujenost, motnje spanja, živčnost, razdražljivost, glavoboli, prebavne in anksiozne motnje in tako dalje. Dokler ne dosežejo klinične depresije, ko se niso več sposobne boriti ali spremeniti situacije.

Počasi začne njihovo razmerje propadati in včasih obupajo, padejo v apatijo, postanejo malodušni ali nepristranski, kar je posledica njihove velike negotovosti in pomanjkanja samozavesti in čustvene odvisnosti od zlorabljajočega in zaradi svojih prodornih občutkov krivde.

Kaj storiti, če pride do nasilja med zakoncema

Spomnimo se ključnega načela, ki smo  ga omenili na začetku: zlorabe- pa naj bo čustvena, psihična ali fizična – nikoli ne smemo tolerirati. Ko jo odkrijete, se morate odzvati, iz spoštovanja do sebe in da zavarujete svoje otroke.

Prvi korak je, da ne pustite, da vas še naprej zlorabljajo. Dopuščanje zlorabe pomeni dopuščanje velike človeške krivice. Če ste žrtev zlorabe, se ne smete počutiti krive, kot da ste ga na nek način pripeljali do sebe in si to zaslužite. Nihče si ne zasluži biti zlorabljen, in tega si niste zaslužili.

Ko čutite, da sami ne zmorete spremeniti situacije, je najbolje da poiščete pomoč. Obrnite se na družino, tesne prijatelje ali kompetentnega in zanesljivega psihologa. Ne bojte se odpreti in spregovoriti o tem. Nikoli ne molčite o bolečini, ki jo čutite v sebi. Odpreti se pomeni, da ste sprejeli, da obstaja težava in da vi, kot žrtev, niste vzrok.

Zapomnite si, da ima čustvena zloraba svoje korenine v otroštvu, tako pri agresorju kot pri žrtvi, ki ne ve, kako bi se branila.

Naslednji pomemben korak, ki ga moramo pri zlorabi prepoznati je, da zloraba vključuje dve osebi. Ko nekdo postane zlorabljajoč, žrtev mora prevzeti pobudo, da jasno opredeli meje tega, kar se dogaja in se odzove tako, da ne dovoli, da pride do zlorabe.

Pomembno je nasloviti problem z zlorabljajočim na miren in jasen način in če to ni mogoče (ali če to ne uspe), nadaljujte z zgoraj navedenim svetovanjem (pridobite podporo družine, psihološko pomoč, prijavite zlorabo organom in tako dalje.)

Ko se zlorabljajoči resnično želi spremeniti, bo to pokazal z dejanji, z iskanjem osebne psihološke pomoči, namenjanjem časa za partnersko terapijo in kazanjem resničnega obžalovanja za svoje vedenje. Če se to ne zgodi in zlorabljajoči z vedenjem nadaljuje, je čas, da razmislimo o ločitvi, v dobro žrtve in otrok. Zlorabljajoči nima nobene pravice, da uničuje življenja drugih.

Inma Alvarez

Vir: Aleteia

Prevod: mag. zakonske in družinske terapije, Nataša Leskovec, Zavod Agape

Zakonska in družinska terapija in svetovanje

031 554 496

zavod.agape@gmail.com