Otrok mora sprejeti odgovornost za svoja dejanja
Vsak izmed nas si želi, da bi bil ljubljen s strani
svojih staršev, otrok, zakonca ali prijateljev. Razočarani in ranjeni smo,
kadar nam drugi ne izkazujejo ljubezni na takšen način, kot si mi to želimo. Kot
starši si želimo, da so naši otroci uspešni, da so srečni, da je njihovo
življenje dobro.
Vloga staršev je vloga skrbnika, ki omejuje nevarnosti,
ki pomaga vzpostaviti samodisciplino in da je vir modrosti, ki otroka uči, kako
naj zase poskrbi tako fizično kot tudi duhovno. Noben starš si ne želi, da bi
otrok odrastel in ne bi bil motiviran za nobeno stvar. Nihče si ne želi, da bi
morali starši pospravljati za svojim otrokom ali jim planirati in organizirati
njihovo življenje. Vsi si želimo svoje otroke vzgojiti v zrele in odgovorne
osebe, ki bodo znale prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Ko otroku dovolimo,
da prestopi meje s tem, da se odgovarja, da ne pospravi za seboj, tepe svoje
brate ali sestre in tako dalje, dopustimo, da se otrok ne nauči samokontrole in
odgovornega ravnanja.
Če želimo otroke vzgojiti v odgovorne odrasle, mora
njihova prekoračitev meja imeti posledice. Če ne poskrbimo, da otrok občuti
posledice v primeru prekoračitve meja, bo čutil, da je žrtev on in ne drugi.
Starši moramo torej naučiti svoje otroke, da delajo stvari ne da bi jim vsakič
znova govorili, da morajo prevzeti odgovornost za svoja čustva, stališča, vedenje.
Otroci se učijo realnosti s pomočjo
posledic in občutijo uspeh, ko se za nekaj trudijo, ob svojih uspehih in
neuspehih rastejo in se učijo, da jim bo poštenost prinesla manj bolečine v
njihovem življenju.
Starši so lahko do svojih otrok prestrogi, ker so bili
tudi njihovi starši do njih prestrogi ali pa so premalo strogi, ker so čutili,
da so bili njihovi starši prestrogi do njih in tega ne želijo za svoje otroke. Če
bomo od svojega otroka pričakovali, da bo zapolnil naše čustvene potrebe ali se
ne bomo sposobni soočiti z otrokovo bolečino, če bomo ignorirali otrokove slabe
ocene ali vedenje v upanju, da se bo situacija rešila sama od sebe, bomo na
takšen način slabo oblikovali svojega otroka. Otrok potrebuje svobodo pri
sprejemanju odločitev, mora prevzeti odgovornost za svoje odločitve in tudi za
posledice svojih odločitev. Otrok bo tako lahko izbral napačno odločitev in
sprejel posledice nepravilne odločitve ali pa bo izbral pravo in odgovorno
odločitev ter bil ob uspehu ponosen nase.
Otroci morajo razlikovati med tem, da je nekaj težko in
tem, da nečesa ne morejo. Če v nečem ne uživajo še ne pomeni, da tega ne smemo
zahtevati od njih. Vsakdo včasih potrebuje pomoč in odgovorni ljudje prosijo za
pomoč, a hkrati tudi prevzamejo odgovornost za stvari, ki jih lahko naredijo
sami. Odrasli pogosto pozabljamo, da smo
postali bolj sočutni in razumevajoči ter da smo se največ naučili, ko smo se
soočali s težavami.
Bolečini v življenju se je nemogoče izogniti. Otroci se
morajo naučiti prevzeti odgovornost za to, kako ravnajo s svojimi čustvi in
frustracijami. Morajo se naučiti, kako reševati probleme, če z nastalo
situacijo niso zadovoljni. To, da otroku omogočimo, da doživi uspehe in padce,
ko išče rešitve za svoje probleme, mu bo pomagalo spoznati, da imajo njegova dejanja
posledice, naučil se bo, da lahko nadzira svoje življenje in se nauči izogniti
težavam, ki so zanj nevarne.
Otrok se mora, ko mu postavljamo meje, zavedati, da so
vsa čutenja pravilna. To mu moramo povedati na spoštljiv in empatičen način. Z
otrokom spregovorite o takšni temi, ko bosta oba mirna. Če je vaš otrok bolj
tihe narave mu pustite dovolj časa, da spregovori z vami. Skupaj spregovorita o
problemu in povabite otroka, da pove, kako bi lahko problem rešil in dosegel
svoj cilj. Otroku povejte, kakšna so vaša pričakovanja in tudi, kakšne bodo
posledice, če bo kršil postavljene meje. Pri postavljanju meja je pomembno, da
se znamo z otrokom povezati, da mu damo vedeti, da so njegova čustva za vas
pomembna in da vam ni vseeno zanj. Z otrokom je potrebno vzpostaviti zaupen in
ljubeč odnos, kar pomeni, da mu omogočimo, da se čuti sprejetega. Razumeti
mora, da ga imamo radi takšnega kot je in da ne grajamo njega kot takšnega
temveč njegovo vedenje. Zato je izjemnega pomena, da z otrokom o postavljanju
meja in njihovem kršenju ter posledicah spregovorimo spoštljivo, ljubeče in
tudi z razumevanjem njegovega stališča.
Mag. Nataša Leskovec
http://www.zavod-agape.com
Telefon: 031 554 496
zavod.agape@gmail.com
Ni komentarjev:
Objavite komentar