Pred časom se je name obrnila mama 16. letne hčere. Bila
je v skrbeh, ker se je njena hči v zadnjih mesecih zelo spremenila. Hčerka je
mamo seznanila, da je sedaj že dovolj stara in da se želi zavarovati pred
nezaželeno nosečnostjo in je zato svojo mamo prosila, da jo pelje k
ginekologinji. Dekle se je
zaprlo vase in imelo občasno besne izpade, ker se mama ni strinjala, da je
dovolj stara in da so njene odločitve sad njene zrelosti.
S takšnimi in podobnimi strahovi se srečujemo starši
otrok, ki so prestopili v najstniška leta. Po klepetu s to mamo, sem začela
globlje preučevati problematiko te vrste. Kako vzgajati otroke, da ne
prehitevajo samih sebe? Kako naučiti otroka, da zmore postaviti zdrave meje v
odnosu? Kako zavarovati otroka pred morebitno zlorabo?
Zaljubljenost, s katero se srečujejo najstniki, privede
do prvih večjih čustev. In v tem času se starši začnemo ukvarjati s tovrstno
problematiko. Pogosto pa ugotovimo, da smo pri tem že zamudili prvi vlak. Ko se
z otrokom pogovarjamo o spolnosti, navadno otrokom govorimo, česa ne smejo.
Hkrati pa vsi vemo, da je prav tisto, kar ne smemo, še bolj privlačno. In tako
je tudi na področju spolnosti. Najstniki so radovedni in želijo izkusiti
pristne odnose, ne zavedajo pa se, kako tanka je meja med zdravim odnosom in
zlorabo. Pri tem delamo veliko napak tudi starši, ki otrokom govorimo le o tem,
kaj ne smejo; ne govorimo pa z njimi o bolečini, ki je bodo morda v odnosu s
partnerjem deležni, če ne bodo znali postaviti meja. Ali še bolje, premalo
govorimo o bolečih izkušnjah, ki smo jih imeli sami, ker nismo prisluhnili
svojemu telesu in to brez moraliziranja. Mnogi najstniki se spustijo v
partnerske odnose preprosto zato, ker to vsi počnejo. Ne razmišljajo o
posledicah.
Kako torej zaščititi otroka? Začnimo pri sebi. Morda ste
poročeni. Morda ste v partnerski zvezi že vrsto let. Menite, da živite v zdravem
odnosu s svojim partnerjem in da kot starši dajete pri vzgoji vse od sebe. Tudi
pri spolni vzgoji, kot tudi na drugih področjih vzgoje, starši delujemo kot
zgled. Kaj vam hočem povedati? Ko npr. z majhnim otrokom pridete na obisk k
babici in otroku rečete: »Pojdi in daj lupčka babici«. Otrok morda gre in
poljubi babico. Kaj pa, če tega ne želi narediti? Ga imamo pravico siliti, da
to naredi in mu za poduk še povemo: »Babica te ima vendar tako zelo rada!« Da vse
je res, želimo, da otrok lepo pozdravi babico in verjetno tudi drži, da ga ima
babica zelo rada. Toda otrokovo telo je samo otrokovo in tudi otrok ima
pravico, da postavi mejo in zavaruje svoje telo. Pravico ima reči: »Ne.« Prav
pri tem lahko začnemo z vzgojo o spolnosti. Če otroka silimo v dotike, ki mu v
tistem trenutku niso prijetni, mu sporočamo, da mu lahko vsakdo ukazuje, kako naj
dela s svojim telesom. Otrok bo čutil, da če to smejo starši, potem smejo to
narediti tudi drugi ljudje. Kar pa seveda niti starši nočemo.
Kako smo starši
lahko še zgled svojim otrokom na področju spolne vzgoje? Že nekaj let ste
poročeni ali živite skupaj s partnerjem. Ali se s partnerjem strinjata, da so
poljubi, dotiki, spolni odnosi v vajinem odnosu dovoljeni kadarkoli si eden od vaju
tega zaželi? Npr. Po prepiru pride partner do vas in vas hoče poljubiti. Vi pa
v tistem trenutku še niste »predelali« vajinega prepira, četudi je že prišlo do
sprave med vama. Vam je prijetno, ko vas želi poljubiti ali ga preprosto
odrinete in rečete: »Ne zdajle.« Ja, pravico imate, da čutite s svojim telesom
in vaše telo v tistem trenutku pravi, da ne želi dotikov. Tudi otrok ima takšna
čustva in tudi on včasih tako čuti. Če želimo, da se naš otrok odziva v skladu
s tem, kar čuti v svojem telesu, jim moramo to dopustiti in jih tega naučiti z
zgledom. Michael Domitrz, ki organizira predavanja o spolni vzgoji za starše, otroke,
najstnike, učitelje, vzgojitelje poudarja, kako pomembno je, da prosimo za
dovoljenje, ko želimo poseči na področje telesa drugega. Ko se dva najstnika
zaljubita se jima zelo mudi, da izkusita vse radosti njunega odnosa. Zelo
velikokrat pa v odnosu med mladimi pride do dotikov, na katere eden od njiju ni
pripravljen, Prav to lahko vodi v zlorabo.
Zato Domitrz uči starše, otroke…, da če želimo spoštljiv odnos, da
moramo prositi za to, da drugega lahko držimo za roko, da drugega poljubimo.
Dormitrz pravi, da se temu mladi nasmihajo in pravijo, da je to zelo
neromantično in da če nekoga prosiš za dovoljenje, ko ga želiš poljubiti lahko
pokvari celotno romantično ozračje. Vendar tukaj vidimo meje spoštljivega in
ljubečega odnosa. Če je želja po poljubu obojestranska, je to vprašanje lahko
zelo romantično. Ko se otrok, najstnik zaveda, da je telo samo njegovo in da se
ga ne sme dotikati nihče, če on tega ne dovoli, bo znal postaviti mejo tudi v
svojem intimnem odnosu. Dormitrz je postavil tudi zelo dobro in razmisleka
vredno definicijo spolne zrelosti. Pravi, da je človek spolno zrel, ko se zmore
o spolnosti tudi pogovarjati. Torej, ko zmore prositi za dovoljenje, da poseže
na telesno področje drugega. Ko je sposoben preučiti vse posledice, ki jih
njegovo ravnanje prinese.
Tudi starši v svojem odraslem odnosu moramo živeti ta
spoštljiv in ljubeč intimen odnos. Odrasli torej s svojim zgledom, tako da
partnerja vprašamo, če dovoli, da ga poljubimo, primemo za roko…, učimo otroka,
kako postavljati zdrave meje v odnosu do drugega. Pa tudi, da otroku dovolimo, da se odloči, če
v tistem trenutku potrebuje naš objem, poljubček ali ne. Vsak dotik, zaradi
katerega čutimo nelagodje, je zloraba in pravico imamo zlorabo ustaviti in
reči: »Ne.«
Mag. Nataša Leskovec, Zavod Agape
Zakonska in družinska terapija in
svetovanje
031 554 496
zavod.agape@gmail.com
http://www.zavod-agape.com
http://www.zavod-agape.com
Ni komentarjev:
Objavite komentar