Samomor: Pomoč mladim pri spopadanju in zdravljenju

Samomor: Pomoč mladim pri spopadanju in zdravljenju

Ustvarjanje prostora za zdravljenje

Poslušajte brez obsojanja. Ko mladi žalujejo, jim odrasli prehitro svetujejo, dajejo mnenja in obsojajo. Še posebej pri majhnih otrocih, je včasih najboljši odziv, da preprosto ponovimo kar so povedali, tako da vedo, da smo jih slišali (npr. »Resnično pogrešaš svojo mamo, še posebej zjutraj ko se zbudiš.«) Ko vam otroci in najstniki zaupajo in verjamejo, da jim boste prisluhnili in da jih boste razumeli, bodo verjetneje prišli k vam, ko bodo prizadeti ali bodo potrebovali nasvet. Če niso pripravljeni govoriti o tem, kaj doživljajo, jim zagotovite, da ste jim na voljo kadarkoli bodo potrebovali pogovor. Mnoge otroke skrbi, da bo postavljanje vprašanj vznemirilo odrasle. Prepričajte jih, da je vredu če postavijo katero koli vprašanje, ki ga bodo morda imeli, četudi bo to v vas prebudilo čustva.

Zagotavljanje rutine in doslednosti

Po smrti pride do življenjske prelomnice. Poskusite najti načine, da zagotovite otroku varnost in predvidljivost. Razmislite o vzpostavitvi rutine okrog spanja, dejavnosti po šoli (npr. »Domača naloga se naredi do 7. ure.«) ali obrokov.

Dopustite nekaj fleksibilnosti, tako da otroci lahko zaupajo, če potrebujejo nekaj odmora od podane rutine, da bo njihov svet odziven (npr. »Lahko si vzameš odmor in kasneje nadaljuješ z domačo nalogo.«) Najstnikom rutina in meje lahko zagotovijo občutek varnosti, tudi v negotovih časih. Lahko se preizkusijo in se borijo proti tem mejam, vendar večinoma najdejo udobje v spoznanju, da nekoga skrbi za njegovo življenje in da nekoga skrbi zanj.

Naj se odločijo

Smrt lahko povzroči, da se mladi počutijo nemočne, omogočite jim, da sprejmejo odločitve, ki jim bodo omogočile vzpostaviti občutek nadzora. Te izbire so preproste in vsakodnevne (Npr. »Želiš obleči rdečo ali vijolično majico?«) ali pa bolj zapletene, kot je sodelovanje pri spominski slovesnosti ali razvrščanju lastnine, ki je pripadala umrli osebi.

Čeprav boste morda zaradi tega, ker si je nekdo od bližnjih vzel življenje, postali izjemno previdni, je pomembno, da najstnikom  omogočite, da se o nekaterih stvareh odločajo sami. Najstnikovo svobodo uravnavajte z nadzorom in se prepričajte, da prijatelji za katere se odloča ne spodbujajo negativnega vedenja ali da na negativne načine rešujejo probleme. Ne pozabite, da se lahko nekateri najstniki izogibajo žalujočega, ker ne vedo, kako se odzvati na smrt.

Ustvarjanje ritualov okoli praznikov in obletnic

Morda boste želeli zaznamovati pomembne dneve, kot so rojstni dan umrlega, obletnico smrti, tradicionalne počitnice ob materinskem, očetovskem dnevu in počitnice ob koncu leta s spominjanjem osebe, ki je umrla, z nečem posebnim. Te dejavnosti lahko vključujejo obisk groba, odhod na posebno mesto, skupni obrok, prižiganje sveč in izmenjavanje spominov.

Spominjajte se in pogovarjajte se o osebi, ki je umrla

Čeprav je spominjanje pomemben del žalovanja, se temu pogosto izogibamo, če je vzrok smrti samomor. Ne bojte se spregovoriti in se spominjati osebe, ki je umrla in k temu spodbudite tudi ostale družinske člane.

Lahko rečete: »Tvoja mama je oboževala to pesem« ali »Tvoj oče je znal speči najboljšo pico.« S tem otrokom omogočite, da delijo svoja čustva in spomine.

Naj se odločijo izbrati spominke in spomine

Otroci pogosto želijo obdržati predmete, ki so pripadali umrli osebi ali ki so bili pomembni umrli osebi. Razmislite o izdelavi kopij ali fotografij za majhne otroke, da jih lahko prenašajo okrog, ne da bi uničili originale. Namesto, da ugibamo, kateri spominki, obleke ali slike bi bile otroku všeč, jih vprašajmo, katere se zdijo njim pomembne. Če otrok še ne čuti, da bi lahko izbral spominek, jih spravite v škatlo za takrat, ko bo otrok na to pripravljen.

Vzemite si čas za igro in sproščanje

Poskrbite, da bodo otroci deležni odmora od resnega žalovanja in dajte jim priložnost, da se imajo lepo. Če se sami še ne zmorete igrati, prosite sorodnike ali družinske prijatelje, da se igrajo z vašim otrokom. Ko boste zmogli, se pridružite otroku v času rekreacije in ustvarjanja. Ko vas otrok vidi, da se zabavate to lahko otroka pomiri in mu da vedeti, da bo vaša družina vredu.

Tudi najstniki potrebujejo čas za sprostitev, poslušanje glasbe, druženje s prijatelji ali čas zase. Spodbudite jih, da sledijo zunajšolskim dejavnostim, ki so dobre, kot je šport, bend in tako dalje. Te vrste aktivnosti navadno dobijo obroben pomen, vendar je za najstnike pomembno, da se čutijo uspešne v nečem, kar jim je všeč.

Vir: Children, Teens and Suicide Loss, American Foundation for Suicide Prevention. 

Prevedla mag. Zakonske in družinske terapije Nataša Leskovec, Zavod Agape.