Samomor - vzdrževanje odprtega dialoga

VZDRŽEVANJE ODPRTEGA DIALOGA

Odprta in iskrena komunikacija v dnevih, mesecih in letih, ki sledijo izgubi zaradi samomora, bo otrokom omogočila nadaljnjo predelavo in oblikovanje pomena smrti. Normalno je, da imajo otroci veliko vprašanj in za majhne otroke je še posebej značilno, da postavljajo ena in ista vprašanja. To ne pomeni, da jim slabo odgovarjate na njihova vprašanja. Smrt je koncept, ki ga težko razumemo, še posebej ga težko razumejo otroci, ki se pred tem še niso soočili z izgubo. Čez čas se bodo njihova vprašanja lahko spremenila in odgovori, ki jim jih boste podali, lahko dobijo nov pomen.

Če se pojavi vprašanje, na katerega ne veste odgovora, ne mislite, da morate dati nek končen odgovor, kot »Vredu je.« »To je zame največja uganka.« Začnite deliti svoje misli, nato povabite otroka, da z vami podeli svoje ideje. Sledi nekaj vprašanj, ki se pogosto pojavijo po smrti zaradi samomora, in predlogi, kako se lahko odzovete. Po potrebi odgovore prilagodite stopnji otrokove zrelosti, če je to potrebno.

Zakaj je to naredila?

Veš, tudi jaz se to sprašujem. Morda ne bomo nikoli imeli odgovora na to vprašanje, zakaj se je mamica ubila. Obstajajo stvari, ki jih vemo. Ni našla upanja, preveč je pila in zaradi tega je najbrž mislila, da noče več živeti.

Kdo bo skrbel zame, če ti umreš?

Vedno bo nekdo skrbel zate. Kdo želiš, da poskrbi zate v primeru, če jaz umrem? Zakaj bi izbral njega? Je kdo, ki ga nočeš, da bi skrbel zate?

S teto in stricem smo naredili načrt. Zelo te imata rada in bi poskrbela zate, če bi se mi kaj zgodilo. Čeprav nikoli ne vemo, kdaj bomo umrli, nameravam živeti še dolgo in poskrbeti zate po svojih najboljših močeh.

Boš tudi ti naredil samomor? Ali bom tudi jaz tako umrl?

Ne nameravam narediti samomora. Če bi razmišljal o tem, bi nekomu o tem povedal in si poiskal pomoč. Če boš kdaj razmišljal o tem, mi lahko poveš (in/ali drugi odrasli osebi) in ti bom pomagal. Se strinjava, da bova oba tako naredila? Če je tvoj brat naredil samomor to ne pomeni, da bova tako storila tudi jaz ali ti, toda pomembno je, da govoriš o tem, če začneš razmišljati o samomoru.

Sem naredil kaj takšnega, da je umrl? Sem jaz kriv?

Nisi odgovoren, da si je vzel življenje, in otrok ni nikoli odgovoren za dejanja starša ali brata, sestre. Včasih lahko čutimo, da je to naša krivda, vendar temu ni tako. Kadar si nekdo vzame življenje, ni za to kriv nihče; pogosto je tako, da je oseba čutila toliko bolečine, da je morala to bolečino ustaviti in edina pot, ki jo je poznala, je bila, da je umrla.

Ali je nisem imel dovolj rad? Me ni imela rada?

Vem, da si imel svojo mamo zelo rad. Na žalost je tako, ko se nekdo ne počuti dobro, ljubezen ni vse, kar potrebuje. Tako kot ljubezen ne more odpraviti gripe, je tvoja mama potrebovala zdravljenje za to, kar jo je prizadelo. Mamica te je imela zelo rada. Veš, da je bil dan, ko si se ti rodil najsrečnejši dan v njenem življenju? Na žalost je mamica trpela zaradi velike čustvene bolečine  in čeprav si ti predstavljal največje veselje v njenem življenju, je bila ta bolečina močnejša od nje in ni videla drugega načina kot smrt, da bi se ji izognila.

Zakaj me je zapustil?

 Če bi tvoj oče jasno razmišljal, te ne bi hotel nikoli zapustiti. Včasih, ko ljudje ne vidijo upanja, se osredotočajo le na to, kako bi končali bolečino, ki jo čutijo. On je čutil veliko bolečine v svojem življenju. Nisi ti tisti, ki ga je oče hotel zapustiti, ampak bolečina.

Kaj naj rečem ljudem, ko me vprašajo, kako je umrl?

Kaj se vi in vaša družina odločite povedati drugim ljudem je zelo osebno. Vadite s svojim otrokom ali najstnikom, kaj lahko odgovorijo in spodbujajte iskren, kratek odgovor. Če želijo odgovoriti na vprašanje je možen naslednji odgovor: »Moj oče je umrl zaradi samomora.« Če že mora odgovoriti na vprašanje, kako se je to zgodilo, je odgovor lahko zelo kratek, kot: »Ustrelil se je.« Če vaš otrok noče odgovoriti na vprašanje v tistem trenutku, lahko reče: »O tem sedajle nočem govoriti.« Še vedno pa se zavedajte, da lahko otrokovi vrstniki preko socialnih medijev izvejo, kaj se je zgodilo in o tem sprašujejo. Modro je imeti pripravljene kratke odgovore, pa tudi odgovore na možna nadaljnja vprašanja.

Kam grejo ljudje, ko umrejo zaradi samomora?

Odgovor na to vprašanje je odvisno od vaših osebnih prepričanj. Nekateri ljudje verjamejo, da ko umreš, greš v nebesa; nekateri verjamejo v reinkarnacijo; nekateri pravijo, da duh živi še naprej; nekateri verjamemo, da je s smrtjo vsega konec. Če odgovarjate v skladu z vašimi prepričanji lahko pomagate otroku, da najde svoj pomen.

Vir: Children, Teens and Suicide Loss, American Foundation for Suicide Prevention. 

Prevedla mag. Zakonske in družinske terapije Nataša Leskovec, Zavod Agape.