Kako povedati otroku/mladostniku, da si je nekdo vzel življenje?
Povejte resnico
Začnite z iskreno, starosti primerno razlago tega, kar se je zgodilo z
umrlim. Uporabljajte kratke in preproste stavke. Pripovedovanje otrokom in
najstnikom resnico z uporabo razvoju primernih besed, je najboljši način, kako
jim pomagati, da začnejo proces in se prilagodijo resničnosti izgube. Prav tako
jim pokaže, da lahko odraslim zaupajo.
Ne čakajte
Če je otrok še majhen, boste otroka poskusili najprej zaščititi pred to
strašno novico. Toda najboljši način, da zaščitite svojega otroka je, da mu
poveste resnico čim prej, da zagotovite, da jo bo slišal od vas. Če čakate
tvegate, da otroci hitro zberejo informacije, da je nekaj narobe. Slišijo vas
lahko, ko govorite o tem z drugimi odraslimi, ali izvejo od drugih otrok, na
internetu ali v novicah. Najstniki, so še posebej povezani s socialnimi
mediji in novice hitro potujejo.
Če otrok nima celostne slike, bodo poskušali vrzeli zapolniti z ugibanjem –
in to kar si lahko predstavljajo, je lahko celo bolj vznemirjajoče od resnice.
Otroci lahko mislijo, da jim informacije niso bile posredovane, ker so za
dogodek nekako odgovorni in se lahko počutijo krive za to, kar se je
zgodilo. Ko izvejo pravo zgodbo, bodo
verjetno jezni in se bodo spraševali, kaj jim je bilo še zamolčano. Če
potrebujete pomoč pri pogovoru z otrokom, jo poiščite, na primer pri družinskem
članu. Ni treba, da to naredite sami.
Izberite varen kraj
Poiščite prostor za pogovor, ki se otroku zdi varen in znan. Za mnoge
otroke in najstnike je to njihov dom, če pa je ta oseba tam umrla, se morda tam
ne bodo več počutili varne. Druga znana mesta, kot je hiša družinskih
prijateljev, je dobra alternativa.
Izogibajte se grafičnim
podatkom
Podatke o smrti podajajte iskreno, ne da bi se podrobneje pogovarjali o
načinu ali da bi se dotaknili grafičnih podatkov. Grafične slike so lahko
vznemirjajoče in lahko povečajo tveganje za posnemovalno obnašanje mladih, ki
so ranljivi. Če otrok vpraša, je prav, da mu posredujete osnovna dejstva, toda
ne smemo se osredotočati samo na to, kako se je nekdo ubil, temveč na to, kako
se soočiti z občutki žalosti, izgube, jeze itd. Nekateri otroci bodo želeli več
informacij kot drugi. Naj njihova vprašanja vodijo do vaših odgovorov.
Tragično je, da se je obesil. Pogovoriva se o tem, kako
te je njegova smrt prizadela in o
načinih, kako se boš s tem spopadel.
Starostna priporočila
Opomba: Otroci so lahko čustveno ali kognitivno bolj ali manj zreli ne
glede na njihovo starost. Smernice in primere prilagodite glede na otrokovo
zrelost.
Predšolski otroci (3-5 let)
Dojenčki in malčki izkušajo izgubo in žalost ko njihov skrbnik ni več
fizično navzoč, čeprav nimajo morda besed, ki bi opisale določena čustva.
Večina ne bo sposobna razumeti, kaj je to smrt, ali kaj je to za vedno.
Postavili bodo veliko vprašanj kot na primer: »Vem, da si rekel, da je mamica
mrtva, ampak, kdaj se bo vrnila domov?« Na ta vprašanja odgovarjajte čim bolj neposredno
in dosledno.
Imam zelo žalostno novico: tvoj očka je včeraj umrl.
»Umrl« pomeni, da njegovo telo ne deluje več. Njegovo srce ne bije in ne diha
več. Ni mu treba več jesti ali spati in ne more se več igrati s teboj. Nikoli
več ga ne bomo videli.
Mlajši osnovnošolski otroci
(6-8 let)
Mnogi otroci pri teh letih razumejo, da je smrt nekaj dokončnega in da se
oseba, ki je umrla, ne bo več vrnila. Morda jih skrbi, da so nekako povzročili
to smrt.
Povedati ti moram nekaj zares težkega. Mamico smo našli mrtvo
danes zjutraj, ko si bil ti že v šoli. Mamini možgani niso pravilno delovali.
Umrla je, ker je vzela več tablet, kot bi jih smela in njeno telo je prenehalo
delovati.
Starejši osnovnošolski otroci
(9-12)
V tej starosti večina otrok razume, da je smrt nekaj dokončnega. Morda jih
bo zanimalo , kako telo deluje in bodo imeli vprašanja o tem, kaj je povzročilo
smrt.
Vem, da bo tole slišati grozno… Tvoj brat je danes umrl. Policija je
prepričana, da gre za samomor, kar pomeni, da se je sam ubil. Obalna straža je
našla njegovo telo in ga oživljala, toda bilo je prepozno, saj se je že utopil.
Vir: Children, Teens and Suicide Loss, American Foundation for Suicide Prevention.
Prevedla mag. Zakonske in družinske terapije, Nataša Leskovec, Zavod Agape.
Ni komentarjev:
Objavite komentar