torek, 1. avgust 2017

Kako povedati otroku/mladostniku, da si je nekdo vzel življenje?





Kako povedati otroku/mladostniku, da si je nekdo vzel življenje?

Povejte resnico
Začnite z iskreno, starosti primerno razlago tega, kar se je zgodilo z umrlim. Uporabljajte kratke in preproste stavke. Pripovedovanje otrokom in najstnikom resnico z uporabo razvoju primernih besed, je najboljši način, kako jim pomagati, da začnejo proces in se prilagodijo resničnosti izgube. Prav tako jim pokaže, da lahko odraslim zaupajo.

Ne čakajte
Če je otrok še majhen, boste otroka poskusili najprej zaščititi pred to strašno novico. Toda najboljši način, da zaščitite svojega otroka je, da mu poveste resnico čim prej, da zagotovite, da jo bo slišal od vas. Če čakate tvegate, da otroci hitro zberejo informacije, da je nekaj narobe. Slišijo vas lahko, ko govorite o tem z drugimi odraslimi, ali izvejo od drugih otrok, na internetu ali v novicah. Najstniki, so še posebej povezani s socialnimi mediji  in novice hitro potujejo.
Če otrok nima celostne slike, bodo poskušali vrzeli zapolniti z ugibanjem – in to kar si lahko predstavljajo, je lahko celo bolj vznemirjajoče od resnice. Otroci lahko mislijo, da jim informacije niso bile posredovane, ker so za dogodek nekako odgovorni in se lahko počutijo krive za to, kar se je zgodilo.  Ko izvejo pravo zgodbo, bodo verjetno jezni in se bodo spraševali, kaj jim je bilo še zamolčano. Če potrebujete pomoč pri pogovoru z otrokom, jo poiščite, na primer pri družinskem članu. Ni treba, da to naredite sami.

Izberite varen kraj
Poiščite prostor za pogovor, ki se otroku zdi varen in znan. Za mnoge otroke in najstnike je to njihov dom, če pa je ta oseba tam umrla, se morda tam ne bodo več počutili varne. Druga znana mesta, kot je hiša družinskih prijateljev, je dobra alternativa.

Izogibajte se grafičnim podatkom
Podatke o smrti podajajte iskreno, ne da bi se podrobneje pogovarjali o načinu ali da bi se dotaknili grafičnih podatkov. Grafične slike so lahko vznemirjajoče in lahko povečajo tveganje za posnemovalno obnašanje mladih, ki so ranljivi. Če otrok vpraša, je prav, da mu posredujete osnovna dejstva, toda ne smemo se osredotočati samo na to, kako se je nekdo ubil, temveč na to, kako se soočiti z občutki žalosti, izgube, jeze itd. Nekateri otroci bodo želeli več informacij kot drugi. Naj njihova vprašanja vodijo do vaših odgovorov.
Tragično je, da se je obesil. Pogovoriva se o tem, kako te je njegova smrt prizadela  in o načinih, kako se boš s tem spopadel.

Starostna priporočila
Opomba: Otroci so lahko čustveno ali kognitivno bolj ali manj zreli ne glede na njihovo starost. Smernice in primere prilagodite glede na otrokovo zrelost.

Predšolski otroci (3-5 let)
Dojenčki in malčki izkušajo izgubo in žalost ko njihov skrbnik ni več fizično navzoč, čeprav nimajo morda besed, ki bi opisale določena čustva. Večina ne bo sposobna razumeti, kaj je to smrt, ali kaj je to za vedno. Postavili bodo veliko vprašanj kot na primer: »Vem, da si rekel, da je mamica mrtva, ampak, kdaj se bo vrnila domov?« Na ta vprašanja odgovarjajte čim bolj neposredno in dosledno.

Imam zelo žalostno novico: tvoj očka je včeraj umrl. »Umrl« pomeni, da njegovo telo ne deluje več. Njegovo srce ne bije in ne diha več. Ni mu treba več jesti ali spati in ne more se več igrati s teboj. Nikoli več ga ne bomo videli.

Mlajši osnovnošolski otroci (6-8 let)
Mnogi otroci pri teh letih razumejo, da je smrt nekaj dokončnega in da se oseba, ki je umrla, ne bo več vrnila. Morda jih skrbi, da so nekako povzročili to smrt.

Povedati ti moram nekaj zares težkega. Mamico smo našli mrtvo danes zjutraj, ko si bil ti že v šoli. Mamini možgani niso pravilno delovali. Umrla je, ker je vzela več tablet, kot bi jih smela in njeno telo je prenehalo delovati.

Starejši osnovnošolski otroci (9-12)
V tej starosti večina otrok razume, da je smrt nekaj dokončnega. Morda jih bo zanimalo , kako telo deluje in bodo imeli vprašanja o tem, kaj je povzročilo smrt.
Vem, da bo tole slišati grozno… Tvoj brat je danes umrl. Policija je prepričana, da gre za samomor, kar pomeni, da se je sam ubil. Obalna straža je našla njegovo telo in ga oživljala, toda bilo je prepozno, saj se je že utopil. 

Vir: Children, Teens and Suicide Loss, American Foundation for Suicide Prevention. 

Prevedla mag. Zakonske in družinske terapije, Nataša Leskovec, Zavod Agape.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

So težave v zakonu premostljive