Pomoč otroku, ob smrti svojca, ki si je vzel življenje: pogreb; kaj če je otrok našel truplo; če truplo ni nikoli najdeno.

Pomoč otroku, ob smrti svojca, ki si je vzel življenje: pogreb; kaj če je otrok našel truplo; če truplo ni nikoli najdeno.

Ali bi se morali otroci ali najstniki udeležiti pogreba ali spominske slovesnosti?

Otroku ali najstniku dajte na izbiro, da se udeleži pogreba ali spominske slovesnosti, ne glede na njihovo starost. Če ima otrok možnost izbirati, mu s tem damo vedeti, da je cenjen in pomemben del družine. Prosite jih, da povejo svoje ideje glede tega kaj vse naj vključuje obred (kot na primer rože, glasba, fotografije, posebne obrede). Če je mogoče, jim pustite, da položijo kakšno stvar na krsto ali žaro, kot na primer risbo, črke, najljubše igrače ali sentimentalne predmete. Najstniki bodo morda hoteli narediti kaj posebnega, kot narediti videoposnetek ali izbrati glasbo.

Če se vaš otrok odloči, da se bo udeležil obreda, se pogovorite z njim o tem, kaj lahko pričakuje. Kje bo obred potekal? Ali bo truplo umrlega tam? Kdo vse bo tam? Kako dolgo bo obred trajal? Koristno jim je tudi predstaviti, kaj bodo morda drugi ljudje delali ali rekli. Vnaprej razmislite o igri vlog, ki jo lahko vadijo, da se bodo znali odzvati na besede, ki jih ljudje pogosto rečejo, na primer »Moje sožalje« ali »Zdaj je na boljšem « ali »Moraš biti močan«.

Pri mlajših otrocih je dobro, da zadolžimo zaupnega prijatelja ali družinskega člana, da je njegov »kolega«, nekdo, ki ga odvede na stranišče ali ven, da si odpočije, če to potrebuje.

Naj moj otrok vidi truplo?

Otroku dajte možnost, da se odloči ali želi videti truplo osebe, ki je umrla, na podlagi informacij, ki jih imate. Dajte jim jasno občutiti, kaj lahko pričakujejo in se pogovorite o tem, kako težko je videti truplo, pa tudi, kako bi jim morda to pomagalo. Povejte jim, da si lahko premislijo tudi v zadnji sekundi. Nekaterim pomaga, da truplo vidijo, pri razumevanju, da je oseba mrtva. Mlajšim otrokom lahko tudi olajša razumevanje, da telo osebe ne deluje več. Če celega telesa ni mogoče videti, ugotovite, če pogrebnik lahko pokaže del telesa te osebe.

Če ne želite videti telesa, vaš otrok pa ga želi, poizvedite, če bi lahko šel z njim kakšen družinski član ali prijatelj. Pogovorite se z osebo, ki bo med ogledom spremljala vašega otroka, da jih pripravite na to kaj naj odgovorijo na vprašanja, ki jih bo morda otrok postavil.

Kaj lahko naredim, če je otrok videl, kako je prišlo do smrti oziroma, če je našel truplo?

Vprašajte svojega otroka, kaj je morda videl, slišal ali čutil. Ne preobremenite ga z vprašanji, ampak potrdite njihove izkušnje in jim dovolite, da delijo z vami svoje mnenje, čustva in skrbi. Morda bi bilo dobro imeti ob sebi  še eno odraslo osebo, če vas skrbi, kako se boste odzvali na to kar vam bo otrok povedal.

Mi lahko poveš, kaj se je zgodilo? Kaj te skrbi zdajle? Kaj lahko naredim, da ti pomagam?

Nekateri otroci bodo imeli nočne more, vračale se jim bodo slike, strah jih bo in negotovi bodo. Morda si bodo želeli, da je ves čas z njimi odrasla oseba ali pa bodo morda želeli biti sami. Pri mlajših otrocih se lahko ponovno pojavi močenje postelje, sesanje palca, izpadi jeze, težave pri pogovarjanju in morda bodo tepli, brcali ali grizli.

Če je vaš otrok našel truplo ali videl, kako je oseba umrla, je koristno, da obišče profesionalnega svetovalca, ki mu bo pomagal pri predelavi te izkušnje.

Kaj, če se truplo nikoli ne najde ali pa je oseba pogrešana in se domneva, da je mrtva?

Če trupla ni, boste morda vi in otrok preživljali težke čase in boste težko verjeli, da je oseba, ki je pogrešana, resnično mrtva ali da si je sama vzela življenje. Nekatere ljudi skrbi, da če bodo vidno žalovali, da bo videti, kot da so se vdali ali da so izgubili upanje, da je oseba še vedno živa. Pomirite sebe in vašega otroka in si pustite žalovati, medtem, ko še vedno upate.

Tvoja mama ni z nami tukaj. Ne glede na to, ali jo bomo našli, je vredu če si žalosten, ker jo pogrešaš.

Vir: Children, Teens and Suicide Loss, American Foundation for Suicide Prevention.

Prevedla mag. Zakonske in družinske terapije Nataša Leskovec, Zavod Agape.

Kako povedati otroku/mladostniku, da si je nekdo vzel življenje?

Kako povedati otroku/mladostniku, da si je nekdo vzel življenje?

Povejte resnico

Začnite z iskreno, starosti primerno razlago tega, kar se je zgodilo z umrlim. Uporabljajte kratke in preproste stavke. Pripovedovanje otrokom in najstnikom resnico z uporabo razvoju primernih besed, je najboljši način, kako jim pomagati, da začnejo proces in se prilagodijo resničnosti izgube. Prav tako jim pokaže, da lahko odraslim zaupajo.

Ne čakajte

Če je otrok še majhen, boste otroka poskusili najprej zaščititi pred to strašno novico. Toda najboljši način, da zaščitite svojega otroka je, da mu poveste resnico čim prej, da zagotovite, da jo bo slišal od vas. Če čakate tvegate, da otroci hitro zberejo informacije, da je nekaj narobe. Slišijo vas lahko, ko govorite o tem z drugimi odraslimi, ali izvejo od drugih otrok, na internetu ali v novicah. Najstniki, so še posebej povezani s socialnimi mediji  in novice hitro potujejo.

Če otrok nima celostne slike, bodo poskušali vrzeli zapolniti z ugibanjem – in to kar si lahko predstavljajo, je lahko celo bolj vznemirjajoče od resnice. Otroci lahko mislijo, da jim informacije niso bile posredovane, ker so za dogodek nekako odgovorni in se lahko počutijo krive za to, kar se je zgodilo.  Ko izvejo pravo zgodbo, bodo verjetno jezni in se bodo spraševali, kaj jim je bilo še zamolčano. Če potrebujete pomoč pri pogovoru z otrokom, jo poiščite, na primer pri družinskem članu. Ni treba, da to naredite sami.

Izberite varen kraj

Poiščite prostor za pogovor, ki se otroku zdi varen in znan. Za mnoge otroke in najstnike je to njihov dom, če pa je ta oseba tam umrla, se morda tam ne bodo več počutili varne. Druga znana mesta, kot je hiša družinskih prijateljev, je dobra alternativa.

Izogibajte se grafičnim podatkom

Podatke o smrti podajajte iskreno, ne da bi se podrobneje pogovarjali o načinu ali da bi se dotaknili grafičnih podatkov. Grafične slike so lahko vznemirjajoče in lahko povečajo tveganje za posnemovalno obnašanje mladih, ki so ranljivi. Če otrok vpraša, je prav, da mu posredujete osnovna dejstva, toda ne smemo se osredotočati samo na to, kako se je nekdo ubil, temveč na to, kako se soočiti z občutki žalosti, izgube, jeze itd. Nekateri otroci bodo želeli več informacij kot drugi. Naj njihova vprašanja vodijo do vaših odgovorov.

Tragično je, da se je obesil. Pogovoriva se o tem, kako te je njegova smrt prizadela  in o načinih, kako se boš s tem spopadel.

Starostna priporočila

Opomba: Otroci so lahko čustveno ali kognitivno bolj ali manj zreli ne glede na njihovo starost. Smernice in primere prilagodite glede na otrokovo zrelost.

Predšolski otroci (3-5 let)

Dojenčki in malčki izkušajo izgubo in žalost ko njihov skrbnik ni več fizično navzoč, čeprav nimajo morda besed, ki bi opisale določena čustva. Večina ne bo sposobna razumeti, kaj je to smrt, ali kaj je to za vedno. Postavili bodo veliko vprašanj kot na primer: »Vem, da si rekel, da je mamica mrtva, ampak, kdaj se bo vrnila domov?« Na ta vprašanja odgovarjajte čim bolj neposredno in dosledno.

Imam zelo žalostno novico: tvoj očka je včeraj umrl. »Umrl« pomeni, da njegovo telo ne deluje več. Njegovo srce ne bije in ne diha več. Ni mu treba več jesti ali spati in ne more se več igrati s teboj. Nikoli več ga ne bomo videli.

Mlajši osnovnošolski otroci (6-8 let)

Mnogi otroci pri teh letih razumejo, da je smrt nekaj dokončnega in da se oseba, ki je umrla, ne bo več vrnila. Morda jih skrbi, da so nekako povzročili to smrt.

Povedati ti moram nekaj zares težkega. Mamico smo našli mrtvo danes zjutraj, ko si bil ti že v šoli. Mamini možgani niso pravilno delovali. Umrla je, ker je vzela več tablet, kot bi jih smela in njeno telo je prenehalo delovati.

Starejši osnovnošolski otroci (9-12)

V tej starosti večina otrok razume, da je smrt nekaj dokončnega. Morda jih bo zanimalo , kako telo deluje in bodo imeli vprašanja o tem, kaj je povzročilo smrt.

Vem, da bo tole slišati grozno… Tvoj brat je danes umrl. Policija je prepričana, da gre za samomor, kar pomeni, da se je sam ubil. Obalna straža je našla njegovo telo in ga oživljala, toda bilo je prepozno, saj se je že utopil. 

Vir: Children, Teens and Suicide Loss, American Foundation for Suicide Prevention. 

Prevedla mag. Zakonske in družinske terapije, Nataša Leskovec, Zavod Agape.

Kako lahko starši pomagamo otrokom in mladostnikom pri soočanju ob izgubi svojca zaradi samomora?

Kako lahko starši pomagamo otrokom in mladostnikom pri soočanju ob izgubi svojca zaradi samomora?

SKRB ZASE

Eden najboljših načinov, kako skrbeti za otroka ali mladostnika po izgubi nekoga zaradi samomora je, da poskrbite zase. Z vajo samopomoči služite svojim otrokom kot vzor in jim zagotovite, da jim ni treba skrbeti za vas. Tukaj je nekaj smernic, ki vam pomagajo pri zdravljenju:

Bodite potrpežljivi

Vedite, da vsakdo žaluje na sebi lasten način in na svoj način. Dajte si čas.

Poskrbite za svoje fizične potrebe.

Jejte hranljivo hrano. Pijte veliko vode. Dovolj spite in telovadite. 

Poiščite podporo

Povežite se z družino, prijatelji, duhovniki in drugimi, ki vas bodo poslušali brez obsojanja. Mnogi ljudje ugotovijo, da jim svetovanje pomaga pri soočanju s svojo žalostjo na zdrav način. Povežite se z drugimi ljudmi, ki so izgubili nekoga zaradi samomora, ki razumejo, s čim se soočate. Obstajajo mnoge skupine, ki nudijo pomoč žalujočim, kjer lahko podelite svoje izkušnje ob izgubi in strategije spoprijemanja s tem.

Izvedite več o izgubi zaradi samomora.

Vedenje o tem, kaj lahko pričakujete, vam bo pomagalo iti skozi težke čase.

RAZUMEVANJE SAMOMORA

Ni nobenega vzroka za samomor. Mnogi dejavniki lahko prispevajo k smrti zaradi samomora. Razumevanje nekaterih teh dejavnikov vam lahko pomagajo pri pogovoru z mladimi, ki žalujejo zaradi izgube. Do samomora najpogosteje pride, ko se stresorji in zdravstveni problemi združijo in ustvarijo stanje brezupa in obupa. Depresija je najpogostejši dejavnik povezan s samomorom in je pogosto nediagnosticiran ali nezdravljen. Večino ljudi, ki aktivno vodijo svoje mentalno zdravje to vodi v polno življenje. Dejavniki kot so depresija, tesnoba in težave z uporabo substanc, če niso izpostavljeni, povečajo tveganje za samomor.

Kateri so razlogi, zaradi katerih ljudje naredijo samomor?

Obstajajo trije dejavniki tveganja (zdravje, okolje in preteklost) ki, kadar so prisotni istočasno, povečajo tveganje za samomor.  Raziskave dokazujejo, da biologija in genetika igrajo pomembno vlogo tako pri izzivih duševnega zdravja kot pri samomoru.

Zdravstveni dejavniki

• ·         Dejavniki duševnega zdravja, kot so depresija, odvisnost od substanc, bipolarna motnja, shizofrenija in psihoza, osebnostne poteze agresije, spremembe razpoloženja in slabi odnosi

• ·         Resno ali kronično zdravstveno stanje in/ali bolečina

• ·         Travmatična poškodba možganov

Okoljski dejavniki

• ·         Dostopnost do sredstev za usmrtitev, kot sta strelno orožje in mamila.

• ·         Dolgotrajnejši stres, kot je nadlegovanje, ustrahovanje, problemi v odnosih in brezposelnost

• ·         Stresni življenjski dogodki, vključno s smrtjo, razvezo ali izgubo službe.

• ·         Izpostavljenost samomoru druge osebe ali grafičnim ali senzacionalnim mnenjem o samomoru

Dejavniki preteklosti

• ·         Prejšnji poskusi samomora

• ·         Družinska zgodovina samomora

• ·         Zloraba v otroštvu

Vir: Children, Teens and Suicide Loss, American Foundation for Suicide Prevention. Prevedla mag. Zakonske in družinske terapije Nataša Leskovec, Zavod Agape.