Ne znava se več pogovarjati

Ne znava se več pogovarjati

Komunikacija med partnerjema je bistvena sestavina dobrega odnosa. Številni pari po nekaj letih skupnega življenja pozabijo na to pomembno sestavino. Ob službi, skrbi za otroke in drugih opravilih se komunikacija para pogosto zmanjša oz. se zreducira na dogovore glede otrok, službe in opravil znotraj družine. Pari se tega običajno zavejo šele, ko pride do konflikta, ki se nanaša na kakšnega od teh dogovorov, ki ni bil uresničen kot je bilo dogovorjeno. Včasih na pomanjkanje komunikacije opozorijo tudi otroci z vedenjem, ki se staršema zdi nesprejemljivo ali morda zaskrbljujoče. Pomanjkanje komunikacije prej ali slej privede par do vprašanja, kaj sploh še imava od skupnega življenja, kaj si želiva za naju in za najino družino. Če se par o tem vprašanju ne pogovori, to prej ko slej privede do krize v odnosu. Nikoli par ne ostane skupaj le zato, ker se sprijazni z odnosom takšnim kot je.

Sta se tudi vidva oddaljila drug od drugega? Se vama zdi, da se ne znata več pogovarjati? Vama je postalo dolgčas v vajinem odnosu?

Pomanjkanje komunikacije par privede do tega, da se oddaljita drug od drugega. Med njima ni več prave intimnosti. Kar naenkrat ne zmoreta več iskreno povedati svojih občutkov, čustev, veselih in žalostnih pripetljajev iz službe ali tistih, ki so povezani z otroki. Ne znata in ne zmoreta se več nasmejati drug ob drugem. Počutita se daleč stran od drugega. Hkrati se v odnos prikrade občutek nerazumljenosti, dolgčasa, zapuščenosti, oddaljenosti, bolečine in trpljenja.

Mnogi pari na tej točki obstanejo in ne zmorejo več narediti koraka nazaj v odnos. Ta korak namreč pomeni, da moram za nekaj časa pozabiti nase, da se moram za nekaj časa povsem osredotočiti na partnerja, njegove želje, potrebe. Pomeni tudi tveganje, da partnerju, ob katerem se ne počutimo razumljene in sprejete, ponovno, ne glede na vse, zaupamo. Pogosto je ta korak boleč in povzroči trpljenje tistemu, ki se je odločil narediti ta korak. Vendar pot nazaj je, če jo le želimo videti. Ko enkrat utremo pot nazaj smo zadovoljni, da smo premagali sami sebe, svoje želje in hrepenenja. Kar naenkrat ni več težko pripovedovati o sebi, svojih bolečinah, strahovih pa tudi o lepih stvareh, ki smo jih doživeli ob otrocih, v službi…

Pari, ki so zadovoljni v svojem odnosu, se nenehno trudijo za komunikacijo. Z opisovanjem svojih občutij, dogodkov, s postavljanjem vprašanj in preverjanjem, kako se počuti drugi, kako preživlja svoj dan in česa si želi, redno preverjajo na kateri točki v odnosu so. Ne čakajo na to, da pride do konflikta, temveč si vsak dan vzamejo čas za to, da drug drugemu prisluhnejo, poskrbijo drug za drugega, se z veseljem odzivajo na potrebe drugega.

Številni pari menijo, da se bo njihov zakon odvijal spontano s tem, ko bodo zaživeli pod isto streho. Toda resnično srečni pari, so ustvarjalni pri povezovanju drug z drugim. Povezujejo se na številne načine. Zavedajo se, da pogovor ne pomeni le, da drugemu zastavljaš vprašanja, ne pomeni, da sprašuješ le po tem, kaj je potrebno storiti jutri in kaj se je zgodilo včeraj, ampak pomeni, da drug drugemu zaupata, kako se počutita glede smeri svojega življenja in odnosa, kako se počutita drug ob drugem, kaj lahko naredita, da se bosta drug ob drugem počutila bolj sprejeta. Pomeni, da se znata skupaj igrati, iti na sprehod. Par mora razviti potrebo po povezovanju z drugim in če želi biti v odnosu srečen mora vsak dan iskati način, kako se z drugim povezati. Ohranjanje odnosa torej pomeni, da se mora par truditi vsak dan. Če za mesec ali dva opusti ta trud, je potrebno za ponovno vzpostavitev zadovoljivega odnosa vložiti veliko več truda.

Se ne znate več povezati s svojim partnerjem, vas teži kakšno vprašanje v zvezi z vajinim odnosom? Pišite na zavod.agape@gmail.com in z veseljem vam odgovorim.

Mag. zakonske in družinske terapije, Nataša Leskovec, Zavod Agape

Zakonska in družinska terapija in svetovanje

031 554 496

zavod.agape@gmail.com