V
odnosu s partnerjem se počutim tako osamljen/a
Medosebni odnosi so naša hrana. So hrana iz katere črpamo
moč v težkih trenutkih. Če naši odnosi niso »dobri« se počutimo osamljene,
zapuščene, nerazumljene, žalostne. Vsak izmed nas se je v življenju že kdaj
počutil osamljenega, kajne? Osamljenost v odnosu med možem in ženo, je lahko
pravi strup za zakon. Kljub temu, da si tega nihče ne želi in morda, ko stopi
na skupno pot, niti ne pomisli ne, da bi se to lahko zgodilo njemu, pa vendar
je v zakonskem odnosu mnogo osamljenih ljudi. Ko si ne prizadevamo za pristno
povezanost, za iste cilje in vrednote, se odnos ohladi in pride osamljenost.
Odnos med zakoncema je na nek način podoben otroku, ki se
uči hoditi. Odnosov se učimo. Učimo se, kako hoditi po skupni poti. Učimo se,
kaj je za drugega ljubeče in spoštljivo in kaj zanj to ni. Učimo se, katere
vrednote so pomembne našemu partnerju in katere so nam. Tako kot otrok poskuša
narediti korak, pa mu po več neuspelih ali previdnih poskusih končno uspe
narediti prvi samostojni korak. Včasih se sesede na tla, saj ga je strah, da bo
padel. Spet drugič pade, pa se pobere in poskusi še enkrat. Dokler mu končno ne
uspe samostojno hoditi. Tako je tudi v odnosu med možem in ženo. Spoznavata se
in če sta pozorna in previdna, spoštljiva in ljubeča, bosta spoznala, kaj je
drugemu pomembno, kaj mu je všeč in kaj mu ni in bosta glede na to, kako
drugega poznata, kako ga razumeta, kako skušata biti do drugega ljubeča in
spoštljiva, krmarila skozi njuno zakonsko življenje.
Ko so zakonci na razpotju: ali ostati skupaj ali iti
narazen so postavljeni pred vprašanje, koliko bi radi še vložili v odnos. Če
oba zakonca čutita, da še lahko rešita svoj zakon, potem je potrebna velika
mera zrelosti. Narediti korak k drugemu, ko me je prizadel, je resnično pogumen
in zrel korak, ki je včasih tudi zelo ponižujoč. Pa vendar le tako lahko
osvojite srce svojega zakonca. Za veliko večino problemov je rešitev v
pogovoru. Nekaj težav prinesemo sami v zakon, ker smo zaznamovani s
preteklostjo in s preteklimi izkušnjami naših odnosov. Ko se zavemo spon
preteklosti in se odločimo, da ni potrebno, da preteklost vodi naše sedanje življenje
se počutimo svobodne. Na tej točki lahko začnemo krojiti svoje življenje na
takšen način, kot si ga želimo. Ko namreč naredimo spremembo v enem delu
družinskega sistema to vedno vpliva tudi na druge dele. Če se soočimo s svojo
preteklostjo, jo ozavestimo in predelamo, bo to vplivalo na naše sedanje
življenje. V naše življenje prinese takšna sprememba tudi spremembe v sedanjih
odnosih. Če zraven dodamo še odločitev, da bomo v svojih sedanjih odnosih
ljubeči in spoštljivi, bo to obogatilo naše življenje. Včasih teh sprememb ne
zmoremo narediti sami. Ne vemo, kateri del naše preteklosti nas bremeni in
pogojuje naše sedanje življenje. V takšnem primeru je prav, da poskrbimo zase
in se odločimo za strokovno pomoč. To je za marsikoga težka odločitev, še
posebej, če ga je strah tistega s čimer bi se moral soočiti. Pa vendar je ta
odločitev v očeh tistih, ki se zavedajo pomembnosti odnosov izjemno pogumna
odločitev, ki prinese korenite spremembe v življenje posameznika. Terapevtski
proces je za marsikoga kot generalka za življenje.
Ste tudi vi osamljeni v vašem zakonu? Ste ranjeni in ne
veste kako naprej? Potrebujete nasvet? Ali pa bi se radi vključili v
terapevtski proces? Pišite na zavod.agape@gmail.com
Zakonska in družinska terapevtka mag.
Nataša Leskovec
Zakonska in družinska terapija in svetovanje
031 554 496
Ni komentarjev:
Objavite komentar