Moj
odziv je moja odgovornost
Življenje se nam zgodi. In včasih se nam zdi, da se nam
dogaja najhujše možno: ločitev, bolezen, brezposelnost, smrt… vsakemu izmed nas
se v življenju zgodi kaj od tega. Je del našega življenja. Kako se bomo odzvali
na te življenjske dogodke pa je odvisno od nas. Marsikaj v življenju je odvisno
prav od nas in od tega, kako se odzivamo. Moj odziv je moja odgovornost. V
odnosu med zakoncema je ta stavek ključnega pomena. Lahko se odločim, da bom
vsakokrat, ko bo moj partner naredil nekaj narobe nespoštljiv, poniževalen,
prezirljiv ali pa bom poskušal z veliko mero spoštovanja svojega partnerja
opozoriti, da njegovo ravnanje ni primerno. Seveda to zahteva od nas veliko
mero zrelosti, ki pa jo v današnjem času mnogim parom primanjkuje.
Ko pride do konflikta med zakoncema, je običajno najlažje
če se zakonec odzove v afektu, ne da bi pri tem pomislil, da je morda sozakonec
naredil nekaj s povsem dobrim namenom, v upanju, da bo za vse udeležence to
dobro. Morda je naredil nekaj nepremišljeno in mu je žal v trenutku, ko je
dejanje že narejeno. Za lažje razumevanje naj navedem primer. Mož se spomni na
rojstni dan svoje žene. Gre v knjigarno in kupi voščilnico. Ker moški tem stvarem
pogosto ne pripisujejo posebnega pomena, hitro izbere voščilnico, jo kupi in
odide domov v upanju, da bo žena presenečena in srečna, ker se je spomnil na
njen rojstni dan. Doma na hitro napiše kratko voščilo. Ko se žena vrne iz
službe, ji mož izroči voščilnico. Žena vsa presrečna začne odpirati voščilnico,
toda ko zagleda voščilnico, ji obraz upade. Mož ničesar ne razume. Morala bi
biti srečna. Pa saj se je vendar zelo potrudil, kaj je sploh lahko narobe? Žena
odloži voščilnico in ko jo mož dobro pogleda vidi, da je to voščilnica za
valentinovo in ne rojstnodnevna voščilnica. Žena mu pove, da sploh ne more
verjeti, da mu je tako nepomembna, da niti pogleda ne, kakšno voščilnico je
izbral. Mož spozna, da je njegovo ravnanje najbrž v njenih očeh res neljubeče.
Toda če dobro pomislimo je mož ravnal povsem dobro namerno in žena bi lahko
takšno dejanje obrnila tudi na hec. V tem primeru pa se je žena počutila
užaljeno. V njenih očeh ni bil pomemben trud in dober namen, ampak je videla le
napako tega dejanja.
Kolikokrat ste se znašli v podobnih situacijah v svojem
zakonu? Ko bi lahko bil vaš odziv pozitiven, saj je bilo dejanje dobronamerno,
pa ste se odzvali z jezo, zaničevanjem, kritiziranjem in nespoštljivim
vedenjem? Ko se nekaj takšnih dejanj, ki so v očeh zakonca sprejeti negativno,
pa četudi stoji za njimi dobra namera, nabere in poniža naš jaz, ali se še želimo
truditi in osrečevati drugega?
Mnoga majhna nesoglasja in nerazumevanja privedejo do
tega, da se niti ne trudimo več, da bi se odzivali zavestno. Enostavno je lažje
reči: »Ničesar ne narediš tako, kot bi bilo treba!« Uporabljamo besede, ki
ranijo in prizadenejo. Trpljenje in bolečina zaradi nerazumevanja, zaradi
nepremišljenih odzivov se nabirajo in počasi privedejo do čustvene ali morda
celo do fizične ločitve. Če samo pomislimo, kolikokrat bi se lahko odzvali
drugače, kolikokrat bi lahko namesto, da ponižujemo in preziramo, s prijazno
besedo rešili spor… Ja moj odziv je moja odgovornost. Sam si krojim svojo
srečo. Če želim, se lahko odzovem zrelo in pomislim, koliko krivde nosim v
odnosu jaz in koliko krivde nosi moj zakonec; koliko sem jaz njega/njo prizadel
z besedami in dejanji in koliko je prizadel/a on/a mene. Veliko sporov lahko
rešimo, če prevzamemo odgovornost za svoj odziv.
Imate tudi vi težave v odnosu? Se konflikti med vama
poglabljajo in je vaš zakon prežet s kritiziranjem in negativnostjo? Težko komunicirate
s svojim zakoncem? So vaši odzivi pogosto nezreli, pa bi radi to spremenili?
Pišite nam na zavod.agape@gmail.com
Zakonska in družinska terapevtka Nataša
Leskovec
Zakonska in družinska terapija in
svetovanje
031 554 496
Ni komentarjev:
Objavite komentar