Bolečina, ki hromi
Vsakdo se kdaj v življenju sreča z bolečino, za katero misli, da ne bo mogel preko nje. Običajno se ta bolečina nanaša na odnos do drugega. Smrt, ki nam vzame življenjskega sopotnika, znanca ali prijatelja. Ločitev, ki nas loči od osebe, s katero smo preživeli nekaj let in ji darovali sami sebe. Ločitev, ki nas loči od otrok, ki so naše meso in naša kri. Bolezen, ki nam spremeni fizične zmožnosti in nam morda onemogoča življenje, kakršnega smo si želeli. Odvisnost od substanc (alkohol, mamila...), ki nas drži v krempljih in nam megli razum. Konflikti z bližnjimi, ki nas vsak dan znova ranijo...
Bolečina nas privede lahko tudi do te točke, da ne vidimo več smisla življenja. Privede nas do točke, ko morda ne vidimo več upanja. Obupani in nemočni obstanemo in se borimo sami s seboj in z bolečino. Pred časom sem si ogledala film z naslovom Čudež z nebes, ki je posnet po resničnih dogodkih. Družina živi lepo življenje na podeželju- starša in trije otroci. Imajo prijatelje, lepo družabno življenje. Ker je mož želel odpreti svojo veterinarsko kliniko, se odločijo za večji kredit. Nekega dne pa ena od treh hčera zboli. Ne najdejo vzroka njene bolezni. Zdravniki postavljajo to in ono diagnozo, a kljub temu se težave še stopnjujejo. Na koncu ugotovijo, da ima deklica redko neozdravljivo bolezen. Mamica se bori in odpelje deklico v tujino na zdravljenje. Zaradi zdravljenja v tujini se spopadajo tudi s finančnimi težavami. Upanja, da bi se deklica lahko sploh pozdravila je vse manj, deklica zaradi velikih bolečin zapade v depresijo. Ko jo odpustijo iz bolnišnice in se vrne domov jo sestrica povabi, da bi se skupaj igrali na drevesu pred hišo. Nič hudega sluteč, se deklici povzpneta na drevo. Zgodi pa se najhujše. Bolna deklica pade v votlo drevo z glavo navzdol. Reševalci, policisti in gasilci prihitijo na pomoč, upanja, da je deklica preživela tako hud padec skorajda ni. Ko jo po urah reševanja končno dosežejo in potegnejo iz votlega drevesa, ugotovijo, da je deklica še živa. S helikopterjem jo odpeljejo v bolnišnico. Po temeljitem pregledu ugotovijo, da deklica, ne le da je preživela usodni padec, temveč, da jo je odnesla brez hujših poškodb. Ko se vrnejo iz bolnišnice se deklica počuti dobro. Na začudenje svojih staršev je celo zelo živahna in dobrovoljna. Po nekaj dneh starša opazita, da počasi izginjajo tudi simptomi njene bolezni. Po ponovnem obisku zdravnika v tujini potrdijo, da je deklica čudežno ozdravela. Zdravniki ne znajo razložiti, kako je do tega prišlo. Deklica je ozdravljena in spet lahko živi normalno življenje. Dobila je novo priložnost.
Po vsakem padcu, hudi preizkušnji, novi in novi bolečini se spopadamo z brezupom. Tako kot se je s tem spopadala ta deklica in njena družina. Pa vendar, če najdemo moč, da se z brezupom spopademo in ga premagamo, ponovno posije sonce. V zadnjem času sem dobila kar nekaj pisem, ko se ljudje soočajo z najrazličnejšimi težavami v življenju in so se znašli resnično na robu. Ne vedo, kako naprej. Nimajo upanja, bolečina je prevelika. Želijo rešiti svoje težave, pa ne vedo kako. Vabim vas, da ne obupate. Če ste se znašli tudi vi v brezupni situaciji in ne vidite več rešitve svojih težav pišite na zavod.agape@gmail.com ali nas pokličite na 031 554 496 (od ponedeljka do petka od 17-19.ih)
Zakonska in družinska terapevtka Nataša
Leskovec
Zakonska in družinska terapija in
svetovanje
031 554 496
Ni komentarjev:
Objavite komentar