Kako pomagati nekomu, ki ima samomorilne misli in mu s tem morda rešiti življenje

Prepoznajmo samomorilne misli in pomagajmo rešiti življenje naših bližnjih

Oseba, ki ima samomorilne misli morda ne bo iskala pomoči, kar pa ne pomeni, da si ne želi pomoči. Ljudje, ki naredijo samomor ne želijo umreti – želijo si ustaviti bolečino. Preventiva se prične s prepoznavanjem opozorilnih znakov, ki jih moramo vzeti zelo resno. Če menite, da se družinski član spopada z mislijo na samomor, mu lahko pomagate tako, da odprto spregovorite o njegovih samomorilnih mislih in čustvih in mu lahko s tem rešite življenje.

Težko je razumeti, kaj posameznike privede do tega, da si vzamejo življenje. Raziskovalci te problematike se strinjajo, da ti ljudje največkrat čutijo veliko bolečino in ne vidijo drugega izhoda. Samomor je poskus prekiniti trpljenje, ki je postalo neznosno. Zaslepljeni od občutkov nemoči izolacije ne vidijo druge alternative.

Pozorni bodite na naslednje stvari:

Govor o samomoru: Kakršnokoli govorjenje o samomoru, umiranju ali samopoškodovanju, kot je: »Želim si, da se ne bi rodil«, »Če se še kdaj vidiva«, »Bolje bi bilo, če bi umrl«.

Iskanje sredstev za samomor: iskanje pištol, nožev, tablet ali drugih sredstev, ki bi jih lahko uporabili za poskus samomora.

Preokupiranost s smrtjo – neobičajno osredotočanje na smrt, umiranje in nasilje. Pisanje pesmi ali zgodb o smrti.

Nobenega upanja na prihodnost – Občutki nemoči, brezupa in občutki ujetosti (»Ne vidim izhoda«). Prepričanje, da se stvari ne bodo nikoli izboljšale ali spremenile.

Občutki krivde, sramu. Če se počutijo kot vsiljivci (Vsem bi bilo bolje brez mene.)

Poslavljanje: Neobičajen ali nepričakovan obisk ali klic družinskih članov ali prijateljev. Poslavljanje od ljudi, kot da se ne bodo nikoli več videli.

Samo – destruktivno vedenje: Vdajanje alkoholu ali drogam, nevarna vožnja. Nevarno vedenje, kot da bi si želeli umreti.

Umik od drugih: Umik od družine in prijateljev. Želja biti sam.

Kako začeti pogovor:

»Zadnje čase me skrbi zate.«

» Pred kratkim sem opazil, da si drugačen in se sprašujem, kako ti gre?«

Vprašanja, ki jih lahko zastavite:

»Kdaj si se tako počutil?«

»Ali se je kaj zgodilo, da se tako počutiš?«

»Kako ti lahko pomagam?«

»Si razmišljal, da bi si poiskal pomoč?«

S katerimi besedami lahko pomagate?

»Nisi sam v tem. Tu sem zate.«

»Morda zdajle ne verjameš, toda boš videl, da se bo tvoje počutje izboljšalo.«

» Morda ne razumem čisto dobro, kako se počutiš, toda skrbi me zate in bi ti rad pomagal.«

»Ko se želiš vdati, se prepričaj, da moraš zdržati samo še en dan, uro ali minuto.«

Ko se pogovarjate z osebo, ki ima samomorilne misli bodite to kar ste, poslušajte, bodite sočutni, ponudite upanje, vzemite osebo resno. Izogibajte pa se prepričevanju osebe, da naj tega ne naredi, ne bodite šokirani, ne krivite sebe, ne ponujajte načinov, kako rešiti probleme.

Če se soočate z ljudmi, ki imajo samomorilne misli ali z ljudmi, ki imajo za seboj neizžalovano izgubo bližnjega zaradi samomora ali so pred kratkim izgubili bližnjega zaradi samomora, jih lahko napotite na Zavod za zakonsko in družinsko terapijo, Agape, kjer se ukvarjamo s tovrstno problematiko.

Pomagamo z:

-          Individualno, zakonsko in družinsko terapijo

-          Terapije za otroke

-          Terapevtsko skupina za žalujoče po samomoru bližnjega

Žalovanje je normalen proces, ki sledi izgubi. Gre za boleč proces v katerem se mnogi počutimo povsem nerazumljene in same. Na začetku žalovanja je treba prebroditi trenutek za trenutkom. Pogosto se bližnji umrlega zaradi samomora soočajo z občutki krivde, jeze, strahu, nemoči;  so jezni in iščejo vzrok, zakaj se je to zgodilo prav njim; soočajo se z zanikanjem, so v šoku ali postanejo otopeli. Žalovanje je oteženo. Če se o dogodku ne govori, ker je to "družinska skrivnost" je bolečina še večja. Proces žalovanja pa se še podaljša. Pomembno je, da na glas poveste, da trpite. Pomembno je, da ne skrivate svojih solza. V Zavodu Agape nudimo svojcem psihoterapevtsko pomoč. Vse, ki kakorkoli čutijo, da bi jim bila terapevtska skupina v pomoč, lepo vabimo, da se udeležijo srečanj. Ni potrebno, da ste v stiski sami!

Prijave  za terapevtsko skupino zbiramo do zapolnitve mest (6-10).

Skupino vodi: mag. Zakonske in družinske terapije, Nataša Leskovec.

Srečanja bodo potekala v:  Ljubljana- Koseze.

Cena: 10 eurov na srečanje

Kako se lahko vključite v skupino?

Pišite na elektronski naslov: zavod.agape@gmail.com ali pošljite SMS na 031 554 496 (Nataša)

Zakonska in družinska terapevtka Nataša Leskovec, Zavod Agape.

Zakonska in družinska terapija in svetovanje

031 554 496

zavod.agape@gmail.com