Sivo nebo,
megla in zamrznjena tla pozimi spominjajo na pomembno razsežnost zakona. Pozimi
vrtovi, gozdovi in travniki ne kažejo nobenega življenja in so videti mrtvi. Toda
vsako pomlad, ko zmrzal pojenja, zemlja ponovno postane rodovitna. Na travnikih
začne poganjati trava, na drevesih začnejo poganjati listi. Nekatere rastline
so se pod zemljo med mrzlim zimskim spanjem razmnožile. Ta ritem narave v
letnih časih je podoba rasti v zakonu: novo
življenje in rast zahtevata nekaj mirovanja in umiranja. Tudi za zakonski
odnos lahko rečemo, da je sestavljen iz različnih letnih časov.
V zakonskem življenju pride obdobje, ko se zakonci
soočajo z različnimi oblikami trpljenja. Morda je eden od zakoncev ostal brez
službe in se je družina znašla v težkem finančnem položaju. Zakonec se zaradi
nastale situacije sooča z depresijo. Zakonci se soočajo z neplodnostjo, splavi,
mrtvorojenimi otroki. Soočajo se z
različnimi težkimi boleznimi. Zakon uničita zasvojenost in nezvestoba. Morda se
je kaj podobnega pripetilo tudi vam. Če ne, pa vsakdo zagotovo pozna kakšen
par, ki se sooča s takšnim trpljenjem.
V takšnih zimskih, hladnih obdobjih zakonskega življenja je
težko, a vendar vsaka preizkušnja omogoča tudi rast. Ob premišljevanju teh
vrstic se z zakoncem spomnita najtežjih trenutkov trpljenja ali izgube v
vajinem zakonu. Kakšne misli in čustva se pojavijo, ko se spomnita tega
obdobja?
Včasih se soočamo tudi z negotovostjo. V bolečini,
strahu, obupu čakamo, da se bo nekaj zgodilo. Lahko gre za obdobje čustvene,
morda tudi fizične oddaljenosti med zakoncema, ki ne upata biti ranljiva
in odprta drug pred drugim. Zaradi tega
se čustveno ali fizično oddaljita drug od drugega. Morda čakamo napredovanje v
službi, morda smo v pričakovanju ali bo našemu najstniku uspelo najti pravo pot
v življenju, morda pričakujemo zelo zaželeno nosečnost. Svoja hrepenenja in želje tako težko delimo z
drugim, da smo prav obupani. Počutimo se osamljene, odrinjene, nerazumljene. Takšna
obdobja lahko trajajo nekaj dni, morda nekaj mesecev in so zaznamovana tako z
žalostjo, kot tudi z upanjem. Spomnita se, kdaj sta v vajinem zakonu tako
počutila? Kakšna občutja se vama zbudijo, ko se spominjata tega obdobja?
Tako kot po hladni zimi vedno pride pomlad, tudi v zakonu,
obdobju negotovosti, težkih preizkušenj, sledi veselje. Morda se z družino
za konec tedna odpravimo na morje, morda si zakonca vzameta čas samo zase,
morda končno med njima pride do sprave po bolečem sporu. Zakonec se osvobodi
zasvojenosti z alkoholom. Nasilni partner se na terapiji sooči z bolečino iz
svoje preteklosti in se zave, da mu teh neuspešnih vzorcev ni več treba
ponavljati. Žena možu izkaže spoštovanje in mož spozna, kako lahko ženi pokaže,
da jo ima rad. Ne zatiskamo si oči pred bolečino, ki je bila prisotna v našem
življenju ali je morda še vedno tu, vendar pa se trudimo videti, da po obdobjih
trpljenja rastemo. Spomnita se obdobja velikega olajšanja ali radosti. Katere
misli in občutja se vama zbudijo, ko se jih spominjata?
Mag. Natasa Leskovec
Ni komentarjev:
Objavite komentar