6 znakov samomorilnega vedenja, ki jih moramo prepoznati, preden bo prepozno

6 znakov samomorilnega vedenja, ki jih moramo prepoznati, preden bo prepozno

Nekdo, ki potrebuje pomoč, je morda zraven vas.

Po podatkih Nacionalnega zavoda za zdravje: ”V zadnjih 15.ih letih se je stopnja samomorov povečala za 24 procentov iz 10,5 na 13 na 100, 000 ljudi.” Leta 2015, zadnje leto za katerega so na voljo statistični podatki, je v ZDA vsak dan naredilo povprečno 121 ljudi samomor.  V starostni skupini od 15-34 let, je samomor drugi najpogostejši vzrok smrti (prvi vzrok so nesreče) in dvakrat več je samomorov kot umorov. Moški štirikrat pogosteje naredijo samomor kot ženske. Samomor je eden najpogostejših vzrokov smrti na svetu.

Že dolgo, se zaradi družbenih tabujev in predsodkov o tej resni temi le redko razpravlja v javnosti. Svetovna zdravstvena organizacija spodbuja države, naj več vlagajo v javno politiko namenjeno ozaveščanju prebivalstva glede prepoznavanja znakov, ki kažejo, da nekdo namerava narediti samomor.

Teh šest znakov lahko pomaga prepoznati tiste ljudi, ki se nagibajo k temu, da bodo naredili samomor. Opazovanje in ukrepanje lahko pomaga rešiti njegovo življenje.

1.      Vedenje, ki odraža močno trpljenje

Obsesivne misli, tarnanje, da je življenje brez pomena, obup, nezmožnost spreminjanja, pomanjkanje energije pri osnovnih stvareh, prekomerno preživljanje časa v postelji, težave pri odločanju, kar prej ni predstavljalo težav in izguba zanimanja za dejavnosti, ki so bile prej prijetne – vse to so nevarni znaki. Če poznate koga, ki kaže te znake, se z njim pogovorite sočutno, kot prijatelj, pokažite mu, da ste tam zanj in bodite empatični. Pomagajte mu najti strokovno pomoč. Ti znaki  sovpadajo z različnimi znaki depresije, bolezni, ki je vedno bolj pogosta in zahteva resno pozornost. Ni nujno, da ti znaki kažejo na samomorilno naravnanost, vendar lahko, zato ne smejo biti prezrti.

2.      Drastično nihanje razpoloženja

Naravno je, da se naše razpoloženje preko dneva spreminja: v enem trenutku se lahko počutite odlično, nato pa se nenadoma razjezite ali postanete žalostni, kar je posledica odziva na dogodke. Vendar pa obstajajo ljudje, katerih razpoloženje niha ekstremno, impulzivno in pogosto. Bodite pozorni na nenadne in pretirane spremembe – v nujnih primerih ne odlašajte in pokličite strokovnjaka za duševno zdravje. Te spremembe je potrebno skrbno upoštevati pri obravnavanju mladostnikov. Mladostništvo je obdobje, v katerem so spremembe vedenja pogoste in ravno zaradi tega obstaja nevarnost, da takšno vedenje ostane neopaženo. Če se mladostnik zaklene v sobo in noče z nikomer govoriti ali ne ve, kako naj jasno izrazi trpljenje, mu prisluhnite brez obsojanja in bodite sočutni in prijateljski. Če postane pogovor pretežak, poiščite strokovno pomoč.

3.      Izjemno težki in travmatični dogodki

Zelo boleči dogodki ali izkušnje, še posebej nepričakovani, imajo lahko zelo močen, negativen vpliv: smrt ljubljene osebe, izguba pomembne in dobro plačane službe, bolezen, primeri močnega ustrahovanja – vse te stvari so lahko sprožilci samomora. Ko takšni dogodki povzročijo nenadne spremembe v rutini in življenjskem slogu, povzročijo, da ljudje ne vedo, kako naj se temu privadijo. Lahko izpustijo stvari, ki so se jim prej zdele pomembne. Bodite jim blizu v teh okoliščinah in se ponudite, da jim poiščete dobrega psihologa ali psihiatra.

4.      Verbalna opozorila

Obupana oseba, ki razmišlja o tem, da si bo vzela življenje, pogosto kaže znake s katerimi kriči na pomoč. Lahko izreče stvari, kot so: “Življenje ni vredno vsega tega trpljenja.”, “Rad bi umrl.”, “Za vse bi bilo bolje, če me ne bi bilo več.”, “Želim si, da se ne bi nikoli rodil.” in tako dalje. Ali je to lahko samo dramatiziranje in pretiravanje? Morda. Vendar, ker je morda lahko več, bodite zelo pozorni na te znake in na druge znake, ki spremljajo depresivno, samomorilno vedenje. Takšnih fraz ne smemo nikoli ignorirati. Nekateri ljudje mislijo, da “nekdo, ki resnično želi narediti samomor tega ne bo prej govoril okrog”. Ta ideja je napačna. Mnogi ljudje, ki se nagibajo k samomoru (čeprav ne vsi) kažejo znake pred tem. In mnogi ljudje, ki so preživeli samomor, bodo poskusili znova in na koncu uspeli. Ne prezrite teh znakov.

5.      Psihološke motnje ali zasvojenosti

Tveganje za samomor se poveča, če oseba trpi zaradi psiholoških bolezni, kot je klinična depresija, bipolarna motnja, mejna osebnostna motnja, shizofrenija, posttravmatska stresna motnja ali travma zaradi telesne ali spolne zlorabe. Več kot 50% ljudi, ki naredijo samomor, trpi zaradi depresije ali motenj razpoloženja, vključno s tistimi, povezanimi z odvisnostjo od drog ali alkohola. Paradoks je, da nekatera zdravila za depresijo pri nekaterih ljudeh povzročijo samomorilne misli, zato je treba ljudi, ki jih uporabljajo,  pazljivo nadzorovati.

Bodite pozorni na ponavljajoče se neodgovorno ravnanje; kot so uporaba alkohola in drog, nepremišljena vožnja in neodgovorna spolna dejavnost. Nima vsakdo s takšnim vedenjem samomorilnih misli, vendar pa ti znaki zahtevajo posebno pozornost, usmerjanje in zdravljenje; kažejo na precej visoko stopnjo notranjega nezadovoljstva, ki ga ne smemo prezreti.

6.      Nenadno izboljšanje

Tako je: ko je nekdo zelo žalosten ali depresiven, in se nenadoma zdi srečen, obstaja tveganje, da načrtuje samomor. Očitno izboljšanje je lahko znak prikrivanja ali znak olajšanja, ki ga oseba čuti, ker je končno sprejela odločitev, da “konča svojo bedo”. Prav tako bodite pozorni na to, če se začne poslavljati od prijateljev ali družine in podarjati dragocene stvari. Z nekom, ki je doživljal še pred kratkim globok obup, je treba ravnati zelo previdno. Poročajte o situaciji zdravniku ali organizaciji za preprečevanje samomorov.

V vseh teh scenarijih:

-          Opazujte in predvsem prisluhnite tej osebi

-          Bodite potrpežljivi in sočutni z njihovo bolečino

-          Naročite jih na zdravniški pregled

-          Obvestite bližnje družinske člane

In če ste oseba, ki razmišlja o samomoru, vi:

Prosim, dajte si še eno priložnost in takoj poiščite strokovno pomoč. Spregovorite o svojih težavah. Kar čutite, je mogoče ozdraviti; obstajajo boljše rešitve, kot je samomor. Potrebujete pomoč.

Vir: Aleteia

Če ste se našli v zgornjem opisu ali poznate osebo za katero sumite, da načrtuje samomor se lahko obrnete po pomoč na Zavod za zakonsko in družinsko terapijo Agape (031 554 496; zavod.agape@gmail.com)

Mag. Nataša Leskovec, Zavod Agape

Zakonska in družinska terapija in svetovanje

031 554 496

zavod.agape@gmail.com

Pet nasvetov, ko žalujete za staršem, ki je prezgodaj umrl

Pet nasvetov, ko žalujete za staršem, ki je prezgodaj umrl

Doživljanje tega ne privoščim nikomur, toda če se je to zgodilo vam, vam ti nasveti lahko pomagajo.

Žalovanje je lahko zloben tat. Poleg izgube nam ljube osebe, nas žalost oropa tudi upanja in veselja, in rani naše duhovno življenje. Ko sem letos spomladi izgubila mamo, sem se naučila, da moram ne glede na moje slabo počutje kakšen dan, vstati in iti naprej. Mame morda ni  tu; toda jaz sem in svoj namen moram izpolniti.

V času žalovanja, sem odkrila pet učinkovitih načinov, kako preprečiti da bi me žalost oropala upanja in veselja:

1.      Plačati tuji osebi, da ti prisluhne

Terapija pogosto dobi slab prizvok. Če priznam, da obiskujem terapevta, bodo ljudje morda mislili, da moja vera ni dovolj močna, da bi se spopadala z življenjem ali še slabše, da sem nora in bi bilo bolje, če se mi izognejo. Ko sem bila mlajša, sem tudi sama tako razmišljala o terapiji. Sedaj verjamem, da je najboljša odločitev, ki sem jo naredila odkar je umrla moja mama, da sem plačala nekomu, da me posluša in mi pomaga, da obvladam močna čustva. Čeprav imam veliko prijateljev, ki me lahko poslušajo, je terapevt izurjen za poslušanje. Je plačan, da posluša.

Moja terapevtska srečanja mi dopuščajo, da izgovorim stvari, ki jih drugim ne bi povedala. Med mnogimi ljudmi, ki jih Kristus pošilja, da bi obogatili naša življenja, je eden najbolj dobrodošlih dobro usposobljen terapevt. Verjamem, da je to, da nekomu plačam, da mi pomaga soočiti se s težkimi občutki, pogumno dejanje ljubezni do sebi. Nepričakovana in prezgodnja izguba starša je groba cesta. Najti nekoga, s katerim se lahko pogovorite brez ovir, bo olajšalo vašo vožnjo.

2.      Potovanje

To poletje sem pomagala spremljati 163 starejših državljanov na 14 dnevnem potovanju po državi. To je bil čas, ko sem videla Božje stvaritve kot Grand Kanjon in čudovite gore v Koloradu. Ko sem izgubila mamo in malo za tem še službo, je Gospod najbrž vedel, da potrebujem počitek od enoličnosti mojega življenja.

Med potovanjem je več časa. Čas  potreben za razmislek o dogodkih in njihovem pomenu v naših življenjih. Na potovanju sem včasih morala delati, hkrati pa sem dobila dragocen čas za razmišljanje, medtem ko sem uživala na krajih kot sta Las Vegas in Hollywood. V sladkih besedah in prijaznih nasmeških starejših članov, sem se spomnila, da je res, mame ni več in da je njena izguba prerezala globoko vez, ki jo lahko pozdravi le On, a je tu še veliko stvari, ki jih moram narediti. Skozi razpoke Velikega kanjona in vrhove Arizonskih gora, sem videla Kristusovo veličastvo. In naučila sem se, da služenje drugim lahko pomaga zdraviti moje rane.

3.      Podpora za otroka

Eden od mojih ciljev v tem letu je bil podpreti otroka iz manj razvite države. Izguba moje mame je eden najbolj srce parajočih dogodkov, s katerim sem se morala soočiti, vendar sem se odločila, da bom med žalovanjem, živela z namenom. Ta odločitev me je spodbudila, da sem podprla Anahijo iz Bolivije, prej kot bi to naredila, če ne bi žalovala. Anahai je bila tega bolj potrebna kot jaz. Celo, ko sem bila na dnu in ko sem se pogovarjala z Anahi, sem pogosto našla način, da sem jo opogumila. In Anahijin nedolžen in svetel pogled na svet je spodbudil mene. To je spet drugi način, kako mi je Bog pomagal ozdraviti moje rane preko tega, da sem pomagala drugim.

4.      Biti prijatelj

Ko sem bila mlada nisem nikoli razmišljala o prijateljstvu. Menila sem, da so prijatelji pomembni, vendar niso bili vredni obsedenosti z njimi. Prosila sem Gospoda, da bi mi poslal ljudi, za katere je želel, da bi bili prisotni v mojem življenju. In sedaj, lahko iskreno povem, da je On odgovoril na moje molitve. Prijatelji, s katerimi Me je blagoslovil so neprecenljivi. Tako med maminim pogrebom in po njem, so moji prijatelji večkrat izkazali Njegovo ljubezen do mene.

In deluje v obe smeri. V tem letu se je poročil najboljši prijatelj in druga dobra prijateljica je rodila prvega otroka. Kljub moji osebni bolečini, sem bila ob teh trenutkih z njimi. Naredila bom nekaj stvari – poslala bom kartico nekega dne ali napisala pismo prijatelju, ki nima veliko časa za klepet in mu tako pokazala, da mislim nanj. Prijateljstva so dobri opomniki da, kljub bolečini, je na svetu še vedno nežnost in prijaznost. Priložnost poslušati prijateljeva vprašanja ali praznovati prijateljeve dosežke me spomni, da ima Bog večji načrt za moje življenje kot jaz. Ali moja bolečina.

5.      Praznovanje rojstnih dni

Rojstni dnevi so zame vedno bili zelo pomembni. V osnovni šoli sem prosila očeta, da mi da denar za nakup piškotov in drugih uslug za zabavo za moje prijatelje. Obožujem pripravo presenečenj za rojstnodnevne zabave za ljudi v mojem življenju. Moja mama je umrla 9. Aprila letos. 2. Oktobra bi dopolnila 54 let. Da bi praznovala mamin rojstni dan, sem igrala njeno najljubšo glasbo, plesala in obiskala njen grob. Pogrešala sem jo. In še vedno včasih čutim njeno navzočnost.

Izguba starša bo včasih prinesla preplavljajoče občutke in nas skušala oropati veselja in upanja. Toda moja mama ne bi želela, da se moje življenje ustavi, ker nje ni več tu. Spodbudila bi me, kot me je prej v življenju: “Živi svoje življenje, dekle!” Žalovanje za mojo mamo, je zame trenutno vsakodnevna resničnost, toda pustiti je treba bolečini, da gre po svoji poti, tako, da v temnih dnevih še vedno sije Njegova luč v mojem življenju.

Aleteia: Nicole Poole

Če ste tudi vi pred kratkim izgubili ljubljeno osebo in si želite pogovora, pomoči pri soočanju s težkimi čustvi, ki vas v teh težkih trenutkih preplavljajo pišite na Zavod Agape ali pa nas pokličite po telefonu. Ne ostajajte sami v težkih trenutkih.

Zakonska in družinska terapevtka mag. Nataša Leskovec

Zakonska in družinska terapija in svetovanje

031 554 496

zavod.agape@gmail.com