sobota, 4. november 2017

Prepoznajmo verbalno zlorabo in se je osvobodimo!




 Prepoznajmo verbalno zlorabo in se je osvobodimo!


"Sem dobra žena, tista, ki je trdno odločena, da ohrani svoj zakon ne glede na vse. Bila sem prijazna, sodelujoča in ljubeča do moža, podpirala sem njegovo kariero in nikoli nisem bila zahtevna in kritična. Kupovala sem knjige o dobrem zakonu. Če sem našla kakšen članek na temo, kako biti dobra žena, sem ga prebrala in poskušala slediti smernicam. Imela sva težke čase, za nekaj časa se je celo odselil, vendar sem mislila, da je nevihta mimo. Vse dokler si nisem priznala – da sem v »nadrealni varnosti zaradi novih okoliščin«.
Zdaj sem varna, ker pišem anonimno in ker je moj zakon nedvoumno končan, toda spominjam se kakšno je bilo moje življenje pred tem. Nikoli me ni fizično pretepel, čeprav mi je rekel, da si to zaslužim. Rekel mi je, da bi mi lahko v trenutku zlomil vrat. Dejstvo, da me je v trenutku držal za vrat kot pri rokoborbi, se mi ni zdelo nič nenavadnega, kar pove, kako zelo navajena sem bila njegovih zlorab. Ogromno je bilo besa in verbalnih zlorab, besne vožnje, manipulacije in groženj, da me bo zapustil in se ločil."

Tako pripovedujejo žene, ki se obrnejo po pomoč zaradi psihične zlorabe. Skoraj vsakdo izmed nas je že slišal za kakšen primer verbalne zlorabe ali pa se je celo znašel v zlorabljajočem odnosu. Verbalno nasilje ne pušča nobenih dokazov o tem, da se je resnično zgodilo, kot je to pri fizični zlorabi. Pogosto je manj vidna tudi zato, ker se ne odvija v javnosti na očeh drugim. Žrtev zlorabe prepoznava zlorabljajočega kot dvojno osebnost- v smislu- v javnosti je ena oseba, v zasebnem življenju pa postane povsem drug človek. Žrtev je pogosto tarča jeznih izbruhov, sarkazma ali hladne brezbrižnosti. Zlorabljajoči pogosto uporablja besedno zvezo: "Pa kaj je narobe s teboj?", kot da bi hotel pokazati, da problem ni v njem ampak v žrtvi. Žrtev obtožuje, da "dela iz muhe slona". Ključ do ozdravljenja je, da prepoznamo verbalno zlorabo in da začnemo namerno ukrepati, da bi jo ustavili. 
Kakšne so značilnosti verbalne zlorabe?

  1. Verbalno zlorabljajoči skuša partnerja prepričati, da je z njim nekaj narobe. Žrtev sčasoma začne čutiti, da je problem v njej in njeni nesposobnosti.
  2. Verbalna zloraba je lahko očitna (izbruhi jeze, psovanje) ali prikrita (vsebuje prikrite komentarje, pranje možganov). Očitna verbalna zloraba povzroča občutek krivde. Prikrita verbalna zloraba pa vodi v zmedenost.
  3. Verbalna zloraba je zahrbtna. Zmanjšuje žrtvino samozavest. Žrtev hoče zavestno ali nezavedno spremeniti svoje vedenje, da ne bi vznemirila storilca. 
  4. Verbalna zloraba je nepredvidljiva. Žrtev je ogorčena, šokirana zaradi partnerjevega sarkazma, jeznega zbadanja, poniževanja ali bolečih komentarjev.
  5. Verbalna zloraba ima dvojno sporočilo. Gre za neskladnost med načinom, kako zlorabljajoči govori in njegovimi resničnimi čustvi. 
  6. Verbalna zloraba vsebuje manipuliranje in nadzorovanje. Celo vznemirljive pripombe so lahko izrečene na izredno iskren in zaskrbljujoč način. Cilj teh pripomb je nadzor in manipuliranje žrtve.
  7. Verbalna zloraba se običajno stopnjuje, narašča v intenzivnosti, pogostosti in raznoliko. Včasih se prevesi v fizično zlorabo.
Poznamo različne oblike verbalne zlorabe:

Zakonski odnos zahteva intimnost, intimnost pa zahteva empatijo. Če eden od partnerjev ne deli informacij o sebi in čustev, to oslabi zakonski odnos. Pri verbalni zlorabi, zlorabljajoči noče poslušati partnerja, zanika njegove izkušnje in ga pusti samega.

Verbalno zlorabljajoči partner lahko svojega partnerja vidi kot nasprotnika. Nenehno mu nasprotuje in popravlja vse, kar partner reče ali naredi. Nasprotovanje je lahko zelo destruktivno za odnos, ker preprečuje, da bi partner vedel, kaj on misli o stvareh. Včasih verbalno zlorabljajoči prekine razpravo sredi stavka, predno lahko žrtev dokonča svojo misel. Na različne načine ji ne pusti, da bi razmišljala po svoje.

Včasih je verbalna zloraba prikrita s šalami. Čeprav so komentarji prikriti s humorjem so za partnerja ponižujoči. 

Naslednja oblika je obtoževanje in povzročanje občutkov krivde. Verbalno zlorabljajoči obtoži partnerja, da je naredil nekaj narobe oz. da je kršil osnovna pravila njunega razmerja. Kar ima za posledico preusmeritev pogovora in postavitev partnerja v obrambni položaj.

Ena od oblik je tudi obsojanje in kritiziranje. 

Grožnja je klasična oblika verbalne zlorabe. Zlorabljajoči manipulira svojega partnerja tako, da mu vzbuja veliko strahu. To vključuje grožnje, da ga bo zapustil ali da se bo ločil. V nekaterih primerih grožnja še stopnjuje zlorabo.

Psovanje je prav tako oblika verbalne zlorabe. Nenehno poniževanje partnerja z "neumnežem", ker ni pameten kot on, ima lahko uničujoč učinek na partnerjevo samozavest.

Verbalna zloraba lahko vključuje tudi pozabljanje. Vsakdo od časa do časa kaj pozabi, toda verbalno zlorabljajočemu se to dogaja nenehno.  Nekateri zlorabljajoči nenehno pozabljajo na obljube, ki so jih naredili in ki so najbolj pomembne za njihove partnerje.

Naročanje je naslednja klasična oblika verbalne zlorabe. Zavrača enakost in avtonomijo partnerja. Ko zlorabljajoči naroča namesto prosi, obravnava žrtev kot sužnjo ali kot podrejenega.

Zanikanje je zadnja kategorija verbalne zlorabe. Čeprav imajo vse oblike verbalne zlorabe resne posledice, je zanikanje lahko zelo zahrbtno, ker zanika resničnost partnerja. Dejansko lahko verbalno zlorabljajoči prebere ta seznam, ki opisuje značilnosti verbalne zlorabe in vztraja, da on ne zlorablja.
Zato je za partnerja pomembno, da prepozna te značilnosti in kategorije, saj je zloraba ponavadi v zanikanju. Odgovornost za prepoznavnaje verbalne zlorabe in nekaj storiti v zvezi s tem stoji na partnerju. 

Verbalna zloraba je težka čustvena težava, vendar obstaja upanje, če sta se zlorabljajoči ali žrtev ali oba pripravljena soočiti z zlorabljajočim odnosom in si poiskati pomoč. Če ste se znašli v zlorabljajočem odnosu za pomoč in vključitev v terapevtski proces pokličite na 031 554 496 ali nam pišite na zavod.agape@gmail.com in z veseljem vam bomo pomagali.

Mag. Nataša Leskovec
Zakonska in družinska terapija in svetovanje
031 554 496

petek, 3. november 2017

Poslanstvo Zavoda Agape



Poslanstvo Zavoda Agape
Naše temeljno poslanstvo je zajeto v logotipu in imenu zavoda Agape. Agape je ena izmed grških besed za ljubezen in opisuje najplemenitejšo in najglobljo obliko ljubezni. Agape je brezpogojna ljubezen. Kdo izmed nas si je ne želi? Kdo izmed nas po njej ne hrepeni? Poslanstvo Zavoda Agape je pomoč pri vzpostavljanju odnosov, ki bodo temeljili na ljubezni in spoštovanju.
V Zavodu nudimo psihoterapevtsko pomoč posameznikom, parom, otrokom in družinam.  Organiziramo predavanja, delavnice in skupine za starše, zakonce, mlade in otroke. Prizadevamo si, da bi ljudem pokazali, kako pomembni so kvalitetni medčloveški odnosi in o tem ozaveščamo javnost. Ljudje se pogosto znajdejo v stiski, a se bojijo poiskati strokovno pomoč. Za ljudi, ki ne vidijo več izhoda, to lahko vodi v brezupni položaj. S svojim delom želimo ozavestiti miselnost, da ni sramotno priznati si, da ti je težko in da sam ne najdeš izhoda. Pogosto pomaga že samo preprost pogovor, da človek spozna, da obstajajo rešitve. Pomemben del naše dejavnosti predstavlja tudi raziskovanje terapevtskega procesa in odnosov, saj si želimo naše delo ovrednotiti, ga izpopolnjevati in razvijati.
Naše delo poteka po modelu relacijske družinske terapije in vključuje najsodobnejša spoznanja s področja teorije navezanosti in nevroznanosti. Terapevti  Zavoda Agape smo člani Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije, ki skrbi za kakovostno izvajanje terapij, predpisuje kodeks in ureja zakonske podlage na področju zakonske in družinske terapije v Sloveniji.

Za vaša vprašanja, svetovanje, vključitev v terapevtski proces ali informacije v zvezi s predavanji, delavnicami in izvajanjem skupin nam pišite na zavod.agape@gmail.com ali pa nas pokličite na telefonsko številko 031 554 496

Mag. Nataša Leskovec, Zavod Agape

Zakonska in družinska terapija in svetovanje
031 554 496
zavod.agape@gmail.com


četrtek, 2. november 2017

Izguba bližnjega in žalovanje



Izguba bližnjega in žalovanje


V teh dneh, ko se še posebej spominjamo vseh, ki so nam bili v življenju pomembni, je prav, da spregovorimo o izgubi bližnjega in žalovanju. Ko nekoga izgubimo se v polnosti zavemo, kakšno mesto v našem življenju je ta oseba zavzemala. V svojem življenju sem izgubila kar nekaj oseb, ki so mi bile ljube. Če se spomnim drage prijateljice, ki je mnogo prezgodaj zapustila svoje štiri otroke in moža, ki je imela pred seboj pravzaprav še vse življenje, mi še danes pridejo solze v oči, pa čeprav so minila od tega že dobra tri leta. Spet začutim tisto bolečino, ki sem jo čutila v trenutku, ko sem izvedela, da je kar tako, čez noč, pustila v naših srcih veliko praznino. Vsak izmed nas se v življenju prej ali slej sooči s takšno bolečino. Kako se z njo spopasti? Kako jo izžalovati?
Pomembno je, da vemo na kakšen način žalovanje poteka. Žal ne poteka tako, da rečemo, zdajle bom pa en teden jokal, potem pa bo vse to mimo in bom na novo začel svoje življenje. Ne, žalovanje je proces, ki je lahko tudi zelo dolgotrajen. Vsak posameznik žaluje na povsem svoj način. Tu ni pravega in ne pravega žalovanja. Gre za proces, ko se posameznik sooča s posameznimi čutenji, ki so v njem in ki so povezana z osebo, ki jo je ta posameznik izgubil. Prva faza žalovanja je običajno šok. Ko izvemo, da je ljubljena oseba umrla, četudi je bila smrt pričakovana (npr. po bolezni). Takrat lahko žalujoči tega sploh ne dojame, otopi ali pa se sprašuje, kako se je to sploh lahko zgodilo. Naslednja faza pa je zanikanje, ko oseba ne more sprejeti tega in kar pričakuje, da bo pokojni zdaj zdaj vstopil skozi vrata. Včasih drugi ljudje tega ne razumejo, kako je mogoče, da žalujoči še kar pričakuje, da se bo umrli vrnil. Toda tudi to je del procesa. V času žalovanja se pojavijo lahko najrazličnejša čustva. Od jeze do žalosti, strahu… Jeza morda v povezavi z ljudmi, ki bi lahko smrt preprečili; žalost, ker ljubljene osebe ni več; strah, kaj bo sedaj z menoj, kako bom preživel to izgubo, kako naprej …
Pogosto se pojavi tudi občutek krivde. Še posebej, če smo  s pokojno osebo imeli nerazrešene odnose. Takrat lahko postane zelo težko. Mi smo ostali in z nami so ostali občutki krivde. Kaj sedaj? Ljudem, ki se soočajo z občutki krivde, svetujem, da se odpravijo na grob, nesejo tja morda svečo, cvetje in da pokojni osebi povejo vse, česar ji v času, ko je še živela, niso mogli.
Izjemnega pomena pri žalovanju pa je izražanje čustev: da povemo, kako se počutimo; da izrazimo, zakaj se tako počutimo, da povemo, kaj bomo pogrešali; da spregovorimo o svojih strahovih, da izjokamo svoje solze. Žalujočemu ne dajemo napotkov, kako naj se počuti oz. da mu govorimo, kaj naj čuti. Vsak človek žaluje na povsem svoj način in vsa čutenja, ki se mu v tem procesu prebudijo so pomembna in je prav in dobro, da jih izgovori in da jih mi kot sogovorniki sprejmemo. Ko si občutja žalujoči med seboj podelijo, mnogokrat spoznajo, da tako čutijo tudi drugi in da niso sami v tej stiski.
Kako pomemben nam je bližnji in kakšno mesto v našem življenju zavzema, se zavemo, še posebej, ko bližnjega ni več. Po vsaki smrti ostane praznina, ostane bolečina. Sprejetost v tej bolečini je zelo pomembna. Ker je življenje minljivo pa je prav, da se vsak dan tega tudi zavedamo in da živimo življenje tako, kot da je danes naš zadnji dan. Bodimo prijazni in ljubeznivi do drugih. Sprejmimo drugega takšnega kot je in bodimo veseli njegove bližine.

Mag. Nataša Leskovec, Zavod Agape

Zakonska in družinska terapija in svetovanje
031 554 496
zavod.agape@gmail.com

So težave v zakonu premostljive