Ste se razšli s partnerjem? Poznavanje stila navezanosti, vam lahko olajša bolečino

Ste se razšli s partnerjem? Poznavanje stila navezanosti, vam lahko olajša bolečino.

Razumevanje, kateremu vzorcu sledimo, nam lahko pove, kje v romantičnem odnosu smo močni in kje smo ranljivi.

Vsakdo se drugače spopada z razpadom partnerske zveze. Nekateri ljudje se izogibajo soočenju s svojimi čustvi, ki spremljajo konec partnerske zveze. Drugi iščejo pomoč in tolažbo pri prijateljih. Spet drugi se otresejo stresa tako, da se ukvarjajo s športom. Toda ne glede na to, na kakšen način se spopadamo z razpadom partnerske zveze, lahko s poznavanjem našega stila navezanosti bolje razumemo, kako izbiramo partnerja, kaj se zgodi, ko odnos napreduje in kako se odnos konča.

Vzorec navezanosti se razvije v zgodnjem otroštvu. Razumevanje, kateremu stilu navezanosti sledimo, je lahko v veliko pomoč pri razumevanju, kje smo močni in kje v romantičnem odnosu postanemo ranljivi.

Dr. Lisa Firestone, klinična psihologinja in direktorica za raziskave in izobraževanje za Glendon Association, opisuje štiri različne stile in trdi, da domače okolje iz otroštva vpliva na naš čustveni razvoj. Če ste se razšli s partnerjem, si vzemite čas, da raziščete, kateri stil navezanosti opisuje vašo družino in čustva:

1.      Varna navezanost

Varno navezani odrasli so bolj zadovoljni v svojih odnosih. Otroci z varno navezanostjo vidijo svoje starše kot varno bazo, iz katere se lahko odpravijo in samostojno raziskujejo svet. Varna odrasla oseba ima podoben odnos s svojim romantičnim partnerjem, se počuti varno in povezano, medtem ko dovoli sebi in partnerju, da se svobodno giba.

2.      Izogibajoča navezanost

Izogibajoča navezanost se lahko oblikuje, ko so starši čustveno nedostopni. Otrok se v takšnem okolju pogosto nauči, da je najboljši način, da doseže zadovoljitev svojih osnovnih potreb, tako, da nima nobenih. Kot odrasli, lahko oblikujejo izogibajočo navezanost z romantičnim partnerjem, v kateri se nagibajo k nevtralnosti ali ostajajo na varni razdalji.

3.      Anksiozna navezanost

Otrok, ki oblikuje ambivalenten ali anksiozen stil navezanosti ima običajno starša, ki je včasih na voljo in vzgaja, toda spet drugič je nesenzitiven ali vsiljiv. Ti otroci se naučijo, da če se oprimejo ali ostanejo osredotočeni na starša, sčasoma spoznajo svoje potrebe. Kot odrasli, ti ljudje lahko oblikujejo z anksioznostjo preobremenjeno navezanost, v kateri čutijo lastno nepopolnost ali celo brezobzirnost v odnosu do romantičnega partnerja.

4.       Dezorganizirana navezanost

Dezorganizirana navezanost se oblikuje, ko so otroci prestrašeni ali travmatizirani s strani  osebe na katero se obračajo po varnost, običajno starša. Ta tip navezanosti je skupen otrokom, ki imajo starše z nerazrešenimi travmami iz svojega lastnega otroštva, kar povzroči, da v času stresa delujejo v odnosu do otroka dezoranizirano in razburjeno.

Otroci, ki so vzgajani v takšnem okolju ne morejo razviti organiziranega načina, da bi bile njihove potrebe prepoznane, ker je njihov starš nepredvidljiv. Kot odrasli, imajo lahko prestrašeno izogibajočo navezanost, ki jim pomaga, da se ujamejo v vez; ko se partner umakne, se prestrašijo in se želijo povezati, toda ko se mu partner približa, lahko začutijo stisko in se umaknejo.

Če ste anksiozno navezani, se lahko pojavi večji strah pred zavrnitvijo in nevarnostjo. To vam lahko preprečuje, da bi naredili korak in končali nezdravo zvezo. Morda se nenamerno izogibate razhodu s partnerjem, vendar vaš stil navezanosti lahko podzavestno vpliva na vaše odločitve glede odnosa.

Podobno, če se znajdete v izogibajočem stilu navezanosti, čustvena bližina v odnosu morda ne bo tako naravna za vas. Ko se odnos konča, se boste izogibali čustvom, ki spremljajo razhod s partnerjem, ker ste to izkušali s svojim skrbnikom v otroštvu.

Če vaš stil navezanosti še ni varen, ne skrbite. Čeprav se stili navezanosti oblikujejo v otroštvu, lahko naredimo korake k varnejši navezanosti v odraslosti. « Naši čustveni odzivi so lahko zelo povezani z našim stilom navezanosti in čustveno inteligenco, toda dobra novica je, da niso nespremenljivi. », piše dr. Firestone.

Naš stil navezanosti in čustvena inteligenca lahko nihata v vseh starostnih obdobjih. Kar lahko naredimo, da bi razvili bolj zdravo čustveno inteligenco je, da razpravljamo o družinskih koreninah in stilu navezanosti z nekom, ki ima bolj varen stil navezanosti, kot ga imamo sami. Profesionalni terapevt ali svetovalec lahko razkrije stvari v vaši zgodbi in vam pomaga oblikovati bolj varno navezanost.

Dr. Firestone ima odlične nasvete za tiste, ki se soočajo z razpadom partnerskega odnosa in se želijo zavedati svojega stila navezanosti. « Kmalu se bomo naučili, da lahko preživimo zavrnitev, ne da bi se morali popolnoma odreči ljubezni », piše ona. »V sebi se lahko počutimo popolni in nadaljujemo z iskanjem nekoga, ob katerem se bomo počutili varne.«

Ko smo sposobni vzpostaviti povezavo med čustvi, ki jih izkušamo sedaj in ki smo jih izkušali v preteklosti, bomo sposobni večje varnosti v naših stilih navezanosti kot odrasli. Prekinitev odnosa ni nikoli zabavna, vendar je lahko bolj obvladljiva, če se čutimo varne v tem, kar smo.

Chloe Langr

Vir: Aleteia 

Zakonska in družinska terapevtka Nataša Leskovec, Zavod Agape.

Zakonska in družinska terapija in svetovanje

031 554 496

zavod.agape@gmail.com

Moj odziv je moja odgovornost

Moj odziv je moja odgovornost

Življenje se nam zgodi. In včasih se nam zdi, da se nam dogaja najhujše možno: ločitev, bolezen, brezposelnost, smrt… vsakemu izmed nas se v življenju zgodi kaj od tega. Je del našega življenja. Kako se bomo odzvali na te življenjske dogodke pa je odvisno od nas. Marsikaj v življenju je odvisno prav od nas in od tega, kako se odzivamo. Moj odziv je moja odgovornost. V odnosu med zakoncema je ta stavek ključnega pomena. Lahko se odločim, da bom vsakokrat, ko bo moj partner naredil nekaj narobe nespoštljiv, poniževalen, prezirljiv ali pa bom poskušal z veliko mero spoštovanja svojega partnerja opozoriti, da njegovo ravnanje ni primerno. Seveda to zahteva od nas veliko mero zrelosti, ki pa jo v današnjem času mnogim parom primanjkuje.

Ko pride do konflikta med zakoncema, je običajno najlažje če se zakonec odzove v afektu, ne da bi pri tem pomislil, da je morda sozakonec naredil nekaj s povsem dobrim namenom, v upanju, da bo za vse udeležence to dobro. Morda je naredil nekaj nepremišljeno in mu je žal v trenutku, ko je dejanje že narejeno. Za lažje razumevanje naj navedem primer. Mož se spomni na rojstni dan svoje žene. Gre v knjigarno in kupi voščilnico. Ker moški tem stvarem pogosto ne pripisujejo posebnega pomena, hitro izbere voščilnico, jo kupi in odide domov v upanju, da bo žena presenečena in srečna, ker se je spomnil na njen rojstni dan. Doma na hitro napiše kratko voščilo. Ko se žena vrne iz službe, ji mož izroči voščilnico. Žena vsa presrečna začne odpirati voščilnico, toda ko zagleda voščilnico, ji obraz upade. Mož ničesar ne razume. Morala bi biti srečna. Pa saj se je vendar zelo potrudil, kaj je sploh lahko narobe? Žena odloži voščilnico in ko jo mož dobro pogleda vidi, da je to voščilnica za valentinovo in ne rojstnodnevna voščilnica. Žena mu pove, da sploh ne more verjeti, da mu je tako nepomembna, da niti pogleda ne, kakšno voščilnico je izbral. Mož spozna, da je njegovo ravnanje najbrž v njenih očeh res neljubeče. Toda če dobro pomislimo je mož ravnal povsem dobro namerno in žena bi lahko takšno dejanje obrnila tudi na hec. V tem primeru pa se je žena počutila užaljeno. V njenih očeh ni bil pomemben trud in dober namen, ampak je videla le napako tega dejanja.

Kolikokrat ste se znašli v podobnih situacijah v svojem zakonu? Ko bi lahko bil vaš odziv pozitiven, saj je bilo dejanje dobronamerno, pa ste se odzvali z jezo, zaničevanjem, kritiziranjem in nespoštljivim vedenjem? Ko se nekaj takšnih dejanj, ki so v očeh zakonca sprejeti negativno, pa četudi stoji za njimi dobra namera, nabere in poniža naš jaz, ali se še želimo truditi in osrečevati drugega?

Mnoga majhna nesoglasja in nerazumevanja privedejo do tega, da se niti ne trudimo več, da bi se odzivali zavestno. Enostavno je lažje reči: »Ničesar ne narediš tako, kot bi bilo treba!« Uporabljamo besede, ki ranijo in prizadenejo. Trpljenje in bolečina zaradi nerazumevanja, zaradi nepremišljenih odzivov se nabirajo in počasi privedejo do čustvene ali morda celo do fizične ločitve. Če samo pomislimo, kolikokrat bi se lahko odzvali drugače, kolikokrat bi lahko namesto, da ponižujemo in preziramo, s prijazno besedo rešili spor… Ja moj odziv je moja odgovornost. Sam si krojim svojo srečo. Če želim, se lahko odzovem zrelo in pomislim, koliko krivde nosim v odnosu jaz in koliko krivde nosi moj zakonec; koliko sem jaz njega/njo prizadel z besedami in dejanji in koliko je prizadel/a on/a mene. Veliko sporov lahko rešimo, če prevzamemo odgovornost za svoj odziv.

Imate tudi vi težave v odnosu? Se konflikti med vama poglabljajo in je vaš zakon prežet s kritiziranjem in negativnostjo? Težko komunicirate s svojim zakoncem? So vaši odzivi pogosto nezreli, pa bi radi to spremenili? Pišite nam na zavod.agape@gmail.com

Zakonska in družinska terapevtka Nataša Leskovec

Zakonska in družinska terapija in svetovanje

031 554 496

zavod.agape@gmail.com