Govorimo o samomoru!

Vsi moramo biti pozorni na znake in nekaj narediti glede tega.

Vsakih 40 sekund nekje na svetu umre nekdo zaradi samomora. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je samomor drugi najpogostejši vzrok smrti med mladimi v starosti med 15 in 29. letom, in velja prepričanje, da na vsakega odraslega, ki naredi samomor, 20 ljudi poskuša narediti samomor. SZO je na podlagi statističnih podatkov sklenila, da je samomor med vodilnimi vzroki za smrt v bogatih državah. Prav tako so pokazali, da si življenje vzame več moških kot žensk: trije moški na eno žensko.

Kljub temu ženske večkrat poskušajo narediti samomor: 67% poskusov samomora naredijo ženske, medtem ko v 33% poskušajo narediti samomor moški.  Glede na starost, starejši pogosteje naredijo samomor, toda mladi ljudje pogosteje poskušajo končati svoje življenje.

Kljub tem zaskrbljujočim številkam, se o tej temi govori le malo. Mnogi verjamejo, da ni dobro, da se o tem govori, saj bi namesto, da bi zmanjšali število samomorov, bi s tem, ko bi tej temi dajali preveč pozornosti lahko spodbudili ljudi k temu nesrečnemu dejanju.

Vendar pa je, ne govoriti o tem še slabše, saj večina ljudi s samomorilnimi mislimi nima nikogar, s komer bi lahko o tem odprto govorila, govorjenje o tem, pa bi jim pomagalo, da preučijo druge rešitve za svoje probleme, kar bi jih spodbudilo, da bi ponovno pretehtali svoje odločitve.

Samomorilno vedenje je motnja z več vzroki,  Kaže se pri ljudeh, ki so globoko nesrečni – ki verjetno gredo skozi obdobje anksioznosti, depresije ali obupa – in ki verjamejo, da ni druge rešitve.

Na to vedenje vplivajo različni faktorji, kot so hude bolezni, psihiatrični problemi, socialni in družinski problemi (ločitev, osamljenost, izguba službe in tako dalje).

Posledično ne smemo verjeti, da imajo samomorilne misli samo ljudje z duševnimi boleznimi.

V večini primerov, bodo ljudje, ki imajo samomorilne misli kazali znake te namere. Govorili bodo stavke kot: “Ne zmorem več” ali “Hočem umreti”. Zato je nujno nameniti pozornost takšnemu govorjenju in opozorilnim znakom, ker samomor lahko preprečimo.

Ljudi, ki kažejo znake samomorilnega vedenja, se ne sme prezreti; namesto tega bi jih morali usmeriti v zdravstveno in psihološko oskrbo.

Ob upoštevanju tega ozadja, je nujno treba poudariti, da imamo pri roki pomemben instrument za boj proti samomoru in za preprečevanje samomora: vero.

V študiji, objavljeni leta 2004 v reviji American Journal of Psychiatry, je raziskava ljudi, ki trpijo zaradi depresije, pokazala da moški in ženske brez kakršnekoli verske pripadnosti v povprečju poskušajo večkrat narediti samomor. Študija je pokazala tudi, da imajo ljudje brez vere manj moralnih ugovorov glede samomora in manj razlogov za življenje in več kompulzivnega in agresivnega vedenja. Na podlagi teh ugotovitev, je študija zaključila, da je pripadnost veri lahko dejavnik, ki ščiti pred poskusom samomora ali uspešnim samomorom. Zato lahko povzamemo dva zaključka:

1.   Pomembno je, da ne zanemarimo, ampak z ljubeznijo pomagamo tistim, ki prosijo za pomoč in nameravajo narediti samomor. Poleg tega je naloga duhovnikov in zdravstvenih delavcev, da potrpežljivo pomagajo tistemu, ki jih išče in da se pogovarjajo o njihovi želji po samomoru in jim poskušajo premagati to nezdravo željo; da podpirajo tiste, ki so sami, da se ne vdajo teži življenjskih težav.

2.    V sekulariziranem svetu, kot je naš, postaja nujno, da ljudi spominjamo na resnične moralne vrednote, ki nas učijo, da je samomor, objektivno resen greh. Vendar s subjektivnega vidika, nihče ne more reči, kdo bo rešen in kdo bo obsojen, saj Božja pravičnost in milost presegata naše razumevanje in je težko poznati subjektivno stanje osebe, ki lahko ublaži krivdo zaradi tako strašnega dejanja (Glejte Kkc 2280-2283).

Nujno je govoriti o samomoru – ne da bi ga spodbujali (seveda) ampak z namenom, da bi se borili proti njem z vsemi pravnimi sredstvi v teoriji in v praksi. Danes in vedno.

Igor Precinoti and Vanderlei De Lima

Vir: Aleteia

Prevedla mag. Zakonske in družinske terapije, Nataša Leskovec, Zavod Agape.

Terapevtska skupina za žalujoče po samomoru bližnjega

Terapevtska skupina za žalujoče po samomoru bližnjega

Žalovanje je normalen proces, ki sledi izgubi. Gre za boleč proces v katerem se mnogi počutimo povsem nerazumljene in same. Na začetku žalovanja je treba prebroditi trenutek za trenutkom. Pogosto se bližnji umrlega zaradi samomora soočajo z občutki krivde, jeze, strahu, nemoči;  so jezni in iščejo vzrok, zakaj se je to zgodilo prav njim; soočajo se z zanikanjem, so v šoku ali postanejo otopeli. Žalovanje je oteženo. Če se o dogodku ne govori, ker je to "družinska skrivnost" je bolečina še večja. Proces žalovanja pa se še podaljša. Pomembno je, da na glas poveste, da trpite. Pomembno je, da ne skrivate svojih solza. V Zavodu Agape nudimo svojcem psihoterapevtsko pomoč. Vse, ki kakorkoli čutijo, da bi jim bila terapevtska skupina v pomoč, lepo vabimo, da se udeležijo srečanj. Ni potrebno, da ste v stiski sami!

Prijave zbiramo do 15.9.2017.

Skupino vodi: mag. Zakonske in družinske terapije, Nataša Leskovec.

Srečanja bodo potekala v:  Ljubljana- Koseze.

Cena: 10 eurov na srečanje

Kako se lahko vključite v skupino?

Pišite na elektronski naslov: zavod.agape@gmail.com ali pošljite SMS na 031 554 496 (Nataša)

Skupina za starše

Starši me pogosto sprašujejo, zakaj njihovi vzgojni prijemi pri otrocih ne zaležejo. Po eni strani ne želijo biti prestrogi po drugi strani pa se bojijo, da ne bi bili preveč popustljivi. Kje je prava meja? Kako postaviti mejo otroku? Kateri vzgojni prijemi delujejo in kateri ne? Kako odreagirati na otrokove izpade trme in besa? Zakaj sta empatija in povezovanje z otrokom bolj uspešni metodi kot pretirano kaznovanje? Ali so otrokovi možgani že dovolj razviti, da se zmore "razumno" odzvati na "Ne!"? Kako so konflikti v družini povezani z otrokovim vedenjem? Zakaj je potreben ljubezniv in spoštljiv odnos do otroka? Je moj otrok v stiski? Kako prepoznam stisko svojega otroka?

Se tudi vam poraja, katero od zgoraj naštetih vprašanj? Potem vabljeni na skupino za starše! Skupina pomaga staršem vzgajati otroke v odgovorne osebe. Pomaga jim, da otroka začutijo, se z njim povežejo in mu pomagajo razumeti lastna čustva. Skupina je namenjena staršem, ki se zavedajo, da je starševstvo poslanstvo, ki ga opravljamo velik del svojega življenja in ga želijo opravljati odgovorno.

V mesecu marcu pričenjamo s skupino za starše. Skupina za starše je skupina, ki je namenjena staršem in vzgojiteljem  ki se pri svojem delu srečujejo z otroki. Srečanja vključujejo predavanja, podelitev svojih izkušenj, obravnavanje različnih vzgojnih situacij, vprašanj in odgovorov. Skupina pomaga staršem in vzgojiteljem vzgajati otroke v odgovorne osebe. Pomaga jim, da otroka začutijo, se z njim povežejo in mu pomagajo razumeti lastna čustva. Spodbuja, da starši razvijajo sočutje, odgovornost do sebe in otrok, ter da se naučijo, kako globlje razumeti potrebe in vedenje svojega otroka.

Skupina je zaprtega tipa, kar pomeni, da se po navedenem datumu skupini ne bo več mogoče pridružiti.

Prijave zbiramo do KONCA FEBRUARJA.

Skupino vodi: mag. Zakonske in družinske terapije, Nataša Leskovec.

Srečanja bodo potekala v:  Ljubljana- Koseze.

Cena: 10 evrov na srečanje 

Kako se lahko vključite v skupino?

Pišite na elektronski naslov: zavod.agape@gmail.com ali pošljite SMS na 031 554 496 (Nataša)

Skupina za ženske

Skupina za ženske

Želim biti lepa,

da boš v občudovanju obstal,

pogledal v moje srce

in osupnil.

Želim te slišati reči, 

da je dovolj to, kar sem,

želim le biti vredna ljubezni 

in lepa. 

(Bethany Dillon)

Ženske smo obdarjene z lastnostmi, ki so bistvene za odnose. Smo vabljive. Smo ranljive. Smo nežne. Smo ognjevite in predane. Smo očarljive. Globoko v sebi hrepenimo po lepoti, tako fizični kot notranji. Prav tako smo obdarjene s sposobnostjo, da pretrpimo velike stiske, z vizijo, da bi svet naredile boljši. Vse to nosimo v sebi. Če želite ponovno spoznati sebe kot žensko, lepo in očarljivo, ste vabljene, da se v mesecu septembru pridružite skupini za ženske!

Posvetile se bomo temam, kot so odnosi v primarni družini (odnos mama-hči, oče-hči, odnos moški-ženska, čudovitem poslanstvu - materinstvu), odnos do našega telesa, spregovorile bomo o čustvih, o vzpostavljanju zdravih odnosov, o lepoti ženske duše, zdravi komunikaciji. Srečanja bodo potekala kot preplet predavanja, vodenega pogovora in raznovrstnih izkustvenih vaj. 

Vzemite si čas zase, bodite lepe in očarljive!

Prijave zbiramo do konca februarja.

Skupino vodi: mag. Zakonske in družinske terapije, Nataša Leskovec.

Srečanja bodo potekala v:  Ljubljana- Koseze.

Cena: 10 evrov na srečanje

Kako se lahko vključite v skupino?

Pišite na elektronski naslov: zavod.agape@gmail.com ali pošljite SMS na 031 554 496 (Nataša)

Iz oči v oči

Možje, se vam je kdaj zgodilo, da vam je žena nekaj vneto pripovedovala, vi pa ste bili z mislimi drugje? Ali veste, da že zelo majhne deklice opazijo, če jih njihov očka ne posluša? Ko je neki očka, ki se je ukvarjal z raziskovanjem odnosov, nekega večera dal v posteljo svojo hčerko in sedel ob njeni postelji, da bi ji pomagal zaspati, se je pripetilo tole. V sobi je bilo temno in deklica je govorila, kot ponavadi. V sobi je bila popolna tema, tako da deklica svojega očeta ni mogla videti. Ko je govorila, je naenkrat utihnila za trenutek, nato pa dejala: Očka, poglej me! Iztegnila je svojo roko in zgrabila njegov obraz, ter ga prisilila, da jo je pogledal.

Prav po takšni povezanosti hrepenijo ženske v odnosu s svojim moškim; hrepenijo po nekom, ki jim bo prisluhnil, ki jih bo slišal, ki bo tam, povsem za njih.