Mnogi izmed vas ste odraščali ob čudovitih materah – in so še danes vaš najpomembnejši vzgojni model. Mnogi so s svojimi materami zelo povezani in z njimi lahko razpravljajo o pomembnih življenjskih dogodkih in pripovedujejo zabavne prigode, ki so se zgodile med njimi.
Vendar pa sem pripravljena staviti , da nekateri izmed
vas, nimate nobene predstave o tem, kakšen naj bi bil ta odnos. Imeli so matere,
ki temu opisu sploh ne ustrezajo – matere, ki so kljub temu, da so se na vso
moč trudile izgubile svojo stabilnost. Tudi sama sem imela takšno izkušnjo.
Imam zelo malo spominov na zgodnje otroštvo, toda tiste
ki jih imam imajo vse skupno temo: žalost in strah. Spomnim se, da sem bila zunaj
na dvorišču in sem jokala, ko me je brat objemal in mi z rokami pokril ušesa,
da ne bi slišala staršev, ki sta se notri prepirala.
Pri štirih letih se je začela dolgo in grozljivo obdobje
ločitve. Podrobnosti niso pomembne, toda moja mama je bila in je še vedno duševno nezdrava ženska, ki je
čustveno in verbalno zlorabljala mene in mojega brata. Danes, ko se pogledam v
ogledalo, pomislim na strašne nevidne brazgotine zaradi desetletja zlorab.
Zloraba se nadaljuje še danes. Četudi sem odrasla ženska,
z lastnimi otroci, njene besede in dejanja še vedno režejo moje srce in psiho.
Čeprav se zavedam brezplodnosti svojih želja, še vedno iščem pri njej
potrditev, ki je nisem dobila v svoji mladosti.
Čeprav je bila pot do tega, da sem to sprejela dolga,
zdaj vem, da nikoli tudi sedaj v odraslosti, ne bom dobila od nje potrditve –
vsaj ne od nje. Jezna sem. Toda čisto odkrito, sem zelo ponosna nase, ker sem
trdo delala, da sem kljub preteklosti postala takšna ženska kot sem.
Ne glede na vse, se moram zahvaliti svoji mami. To vas
morda preseneča, glede na to, kar ste zdajle prebrali, vendar je res. Naučila
me je najpomembnejše lekcije v mojem življenju: takšne vrste odrasla oseba ali
starš nisem hotela biti. Kot mati dveh otrok, nočem nadaljevati vzorca
nezdravega starševstva in zlorab. Prizadevam si biti ljubeča mama – mama, ki se
je otroci ne bojijo.
Seveda sem se od matere naučila tudi dobrih stvari, saj
ni bila slaba ves čas. Naučila me je kuhati. Poskrbela je za ljubezen do branja
in izobraževanja, umetnosti in pečenja sladic.
V preteklem letu sem naredila nekaj sprememb v svojem
življenju in postala močnejša kot ženska in mati. Naučila me je, da življenje z
duševnimi boleznimi ni življenje, ki bi ga želela zase in za svojo družino.
Pokazala je na vse napake pri starševstvu, ki jih nisem želela narediti pri
svojih otrocih. Trdno delam na sreči,
ker vidim, kako nesrečna je. Čeprav imava iste gene, sem se odločila, da bom
trdno delala za svoje duševno zdravje, da mi ne bi le to narekovalo mojega
življenja.
Spoznala sem, da njeno vedenje in njena dejanja izhajajo
iz njene bolezni. “Vem, da če bi bila sposobna, da bi si želela biti drugačna,
bolj stabilna oseba.” Ker to razumem imam zmožnost, da ji ne le odpustim, ampak
tudi razumem, da imam izbiro. Odločila sem se, da ne bom več žrtev groznega
starševstva, da ne bom dopustila, da me njene besede dotolčejo. In zato imam srečo.
Laura Russin
Prevod:
Mag. Nataša Leskovec, Zavod Agape
Zakonska in družinska terapija in
svetovanje
031 554 496
zavod.agape@gmail.com
Ni komentarjev:
Objavite komentar