Vzgojni bonbonček

Vzgajati otroka je težak izziv, ki zahteva od staršev nemalo ustvarjalnosti, potrpežljivosti in včasih tudi zadnje kapljice energije, ki jo sploh še premoremo. Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da vas je vzgoja vašega otroka tako izčrpala, da ste čakali, da končno pride čas za spanje? Enostavno ste si želeli samo "preživeti" dan. To ne pomeni, da ste zaradi tega slabi starši. Nihče ni popoln! Vsi kdaj odpovemo. Pomembno pri vzgoji pa je, da četudi kdaj pademo, da se večinoma trudimo in da se pri vzgoji ne poslužujemo enostavnih prijemov, ki imajo na otroka kratkoročen vpliv. To pa pomeni, da se ne odzivamo reaktivno. Ko želimo spremeniti otrokovo vedenje oz. mu želimo sporočiti, da se z nečem ne strinjamo moramo najprej otroku pokazati, da ga sprejemamo takšnega kot je. Pokazati mu moramo, da ga imamo radi, da nam ni vseeno za njegova občutja. Objamemo ga. Primemo ga za roko. Vzamemo ga v naročje. Ga pobožamo. Ko je otrok pripravljen, da ga poučimo o njegovem vedenju pa to storimo. Nesmiselno je, čeprav je nam to še kako domače, da mu sredi trgovine, ko si je otrok zaželel igračo in histerično kriči, da mu pojasnjujemo zakaj te igrače danes ne bo dobil, mu grozimo, da če ne bo takoj nehal, da nikoli več ne gre z vami v trgovino ali mu sikamo skozi zobe, naj se vendar že pomiri. Pomembno je, da v teh trenutkih zdržimo z otrokovimi čustvi. Jih sprejmemo. In ko bo pripravljen se o njegovem izpadu pogovorimo. Tako bo otrok razumel, da ga imamo radi kljub temu, da njegovo vedenje ni bilo primerno. To pripomore tudi k bolj samozavestnemu oblikovanju otrokove podobe.